Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bili sodišču dostavljeni dodatni trije izvodi predloga za izvršbo, kot tudi ne, da bi upnica dostavila verodostojno listino z izvirnikom pečata in podpisa pristojne osebe (2. odst. 23. čl. ZIZ), kar pa je (tudi ob predložitvi zadostnega števila predlogov za izvršbo) nujno potrebno, da se predlog šteje za popolnega (41. čl. ZIZ).
Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.
Če tožeča stranka do dneva naroka ni dobila izrecnega odgovora sodišča prve stopnje, da je narok preložen, ne more šteti, da je narok preložen in da ji na narok ni treba pristopiti, ampak nasprotno, da bo narok opravljen.
neutemeljen ugovor - terjatev v tuji valuti - menjava - verodostojna listina
Ni mogoče pritrditi stališču dolžnika, da v primeru, ko se terjatev glasi v tuji valuti, v konkretnem primeru v eurih, upnik pred sodiščem v Republiki Sloveniji nima pravice konvertirati te terjatve v tolarje, saj je pred domačim sodiščem zmeraj mogoče zahtevati denarno terjatev v tolarjih, tudi če se sicer izvirna terjatev glasi na tujo valuto. Od časa, ko je taka terjatev iz tuje valute v domačo valuto konvertirana, pa seveda gredo upniku tudi zamudne obresti.
Upnik sicer res sme zoper družbenika izbrisane družbe predlagati nadaljevanje izvršilnega postopka, vendar pa samo, če se je izvršilni postopek že začel zoper družbo, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.
predlog za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke
Predlogu toženčeve pooblaščenke za preložitev obravnave zaradi toženčevega zdravstvenega stanja je bilo priloženo zdravniško potrdilo, da se toženec zdravi zaradi reaktivne depresije in predvideva, da bo zdravljenje trajalo še nadaljnja dva meseca. Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, pač pa mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da trditev, da se toženec naroka ne more udeležiti zaradi zdravstvenega stanja, ni opravičljiv razlog, iz potrdila pa ne izhaja, da toženec zaradi zdravljenja ne more priti na narok in mu prisostvovati. Toženec tudi ni v bolnišnici, kar bi mu preprečevalo udeležbo na naroku. Zdravljenje zaradi določenega depresivnega in anksioznega stanja pa samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka.
Že samo občasna uporaba sporne poti bi lahko pomenila posest, vendar le v primeru, da bi tožnikoma uspelo izkazati, da že občasna uporaba poti, glede na naravo zemljišča in način in vsebino njegovega izkoriščanja, zadostuje za doseganje namembnosti parcele.
Ni krivde in zato tudi ne odgovornosti za škodo, če toženec ni mogel pričakovati, da bo prišlo do tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena (višja sila) in s tem tudi do potopitve ladje in nastanka škode.
ZIZ člen 239, 240, 240/1, 267, 239, 240, 240/1, 267. ZPP člen 206, 207, 207/2, 206, 207, 207/2.
začasna odredba med prekinitvijo pravdnega postopka
Prepoved opravljanja dejanj iz 2. odst. 207. člena ZPP velja le za pravdna dejanja. Postopek za izdajo začasne odredbe pa je izvršilni postopek, zato ni ovire, da se izvede postopek za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, ki je prekinjen.
Kupna pogodba, ki jo je sklenil toženec glede spornega dela hodnika oziroma kleti, obstoji in zato vzpostavlja glede sporne kleti navzven razvidne pravne odnose, ki izvirajo iz te pogodbe, na njeni podlagi pa se je toženec vknjižil kot lastnik. Toda glede vprašanja ničnosti se ni moglo sodišče prve stopnje opredeliti, ker tožba ni uperjena zoper obe pogodbeni stranki, ki sta glede tega materialnopravnega vprašanja lahko le enotna in nujna sospornika.