• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 18
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep IV Cpg 75/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05733
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    V obravnavanem primeru je vprašanje veljavnosti sprejetih sklepov, ki

    se nanašajo na spremembo osnovnega kapitala, predhodno vprašanje, od

    katerega je odvisna materianopravna presoja pravilnosti predlaganih

    vpisov.

    Če so za rešitve predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki je

    po svoji naravi nepravdni postopek, izpolnjeni v zakonu določeni

    pogoji, to vprašanje reši registrsko sodišče. Pogoj je, da odločitev

    o veljavnosti sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala

    in o povečanju osnovnega kapitala, ni odvisna od dejstev, ki so med

    udeleženci sporna, saj o utemeljenosti relevantnih spornih dejstev

    registrsko sodišče ne more odločati po pravilih, ki veljajo za

    pravdni postopek.

     
  • 22.
    VSL sklep II Cpg 958/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07051
    ZIZ člen 23, 23.
    verodostojna listina
    Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.

     
  • 23.
    VSL sodba I Cp 5570/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50396
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    dokazno breme
    Pritožbeno sodišče meni, da bi s tem, ko bi naročniku naložili, da v

    primeru zatrjevanja zlorabe njegove naročniške številke, to v

    konkretnem primeru tudi izkaže, naložili absolutno pretežko dokazno

    breme. Po oceni pritožbenega sodišča naročnik sam namreč ne more

    dokazati, kje v celotnem telekomunikacijskem sistemu naj bi prišlo do

    zlorabe. Dejansko močnejši položaj tožnice je torej tisti, ki ji v

    postopku pred sodiščem narekuje dokazno breme zatrjevanega dejstva.

    Tako po oceni pritožbenega sodišča v zgoraj opisani situaciji tožnica

    ne more zgolj trditi in dokazovati, da so bili klici opravljeni s

    toženčeve naročniške številke, ampak bi bila tožnica dolžna trditi in

    izkazati, da je bila toženčeva naročniška številka obremenjena s

    klicanjem prav s toženčevega telefonskega aparata. Tožnica bi torej

    morala trditi in izkazati, da večje število impulzov ni bilo

    posledica zlorabe.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cpg 1185/2003
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05651
    ZPP člen 190, 190/1, 190, 190/1. OZ člen 421, 421.
    odtujitev stvari med pravdo
    Pravilnost uporabe relevančne ali irelevančne teorije v primeru

    odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda je odvisna od

    konkretnih okoliščin primera. Zato je po stališču pritožbenega

    sodišča, sodišče prve stopnje dolžno v postopku na prvi stopnji

    pravdnima strankama razkriti, katero teorijo bo uporabilo in jim

    predočiti tiste okoliščine, zaradi katerih šteje, da je uporaba

    izbrane teorije primerna. Šele na podlagi takšnega razkritja imajo

    namreč stranke možnost ustrezno prilagoditi svoje zahtevke in

    obrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje ni

    izvajalo postopka na zgoraj opisani način. To pa pomeni, da je

    strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je storilo

    bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339.

    člena ZPP.

     
  • 25.
    VSL sodba I Kp 1009/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22699
    KZ člen 310, 310/1, 310, 310/1, 310, 310/1.
    nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
    Gola hramba orožja, ki je posameznikom omejen,

    je bila v kazensko zakonodajo vnešena z novelo KZ v letu

    1999, zato je kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki

    obstajalo tudi v času dejanja obtoženca, kar je tudi v

    skladu z načelom pravne varnosti, na katerega se sklicujejo

    pritožniki. Pri tem ni pomembno, če so enaki znaki določeni

    tudi za prekršek. Hramba orožja pomeni uresničitev zakonitih

    znakov kaznivega dejanja, zato niti ni pomembna pritožbena

    navedba, da obtoženi pištole ni nikoli uporabil. Pri sami

    hrambi, ki nedvomno predstavlja storitev kaznivega dejanja,

    je namreč potrebno upoštevati, da bo orožje tudi

    uporabljeno, če ne s strani storilca, pa katere druge osebe,

    ki bi lahko prišla v posest tega orožja, zato se ob tem

    teoretičnem izhodišču z določitvijo hrambe orožja kot

    kaznivega dejanja tudi preprečuje trgovina z orožjem.

     
  • 26.
    VSL sklep II Cp 1917/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50295
    ZOR člen 99, 186, 189, 195, 200, 99, 186, 189, 195, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - sklenitev izvensodne poravnave - nova škoda
    V konkretnem primeru je sporno, ali in če da, katera bodoča škoda (nepremoženjska, posledično pa tudi premoženjska - izguba zaslužka), ki jo je po sklenitvi izvensodne poravnave utrpela tožeča stranka, po normalnem teku stvari ni bila pričakovana v času, ko sta stranki sklepali izvensodno poravnavo, pa je posledica obravnavanega škodnega dogodka z dne 10.2.1998. Ker je izvedenec ugotavljal zgolj telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem tožeče stranke in njeno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, vse kot posledice škodnega dogodka, po oktobru 1998, ko je bila sklenjena poravnava, ne da bi tudi navedel, katera bodoča (nepremoženjska) škoda tožeče stranke in v kakšnem obsegu je bila pričakovana v času sklepanja poravnave in nastanek katere škode (katere telesne bolečine - v kakšnem trajanju in kakšne intenzivnosti, kolikšno zmanjšanje življenjskih aktivnosti), če sploh katere, ki jo je že z izvedencem ugotovljeno utrpela tožeče stranka po sklenitvi poravnave, v tistem času ni bil pričakovan po rednem teku stvari, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

     
  • 27.
    VSL sklep I Cp 4252/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50619
    ZPP člen 193, 199, 199/1, 193, 199, 199/1.
    stranska intervencija - pogoj
    Ker ima pritožnica izkazan interes za glavno intervencijo na podlagi

    določbe 193. člena ZPP, s trditvami, ki po vsebini utemeljujejo

    terjatev iz glavne intervencije, ne more uveljaviti stranskega

    intervencijskega interesa.

     
  • 28.
    VSL sodba I Cp 4340/2005
    30.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51216
    ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.
    nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb
    Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

    izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

    zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

    I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

    izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

    zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

    tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

    pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

    vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

    možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

    da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

    možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

    Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

    pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

    možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

    za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

    izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

    zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

    bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

    katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

    vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

    utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

    možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

    kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

    Tabele.

    Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

    odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

    naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

    upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

    verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

    Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

    nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

    odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

    materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

    razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

     
  • 29.
    VSL sklep IV Cpg 80/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05753
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, ki ni

    namenjen ugotavljanju spornih dejstev v kontradiktornem postopku, ki

    je značilen za pravdni postopek.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 5704/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51224
    ZPP člen 82, 82.
    začasni zastopnik
    S postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za

    začasnega zastopnika se postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov

    med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi

    tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki

    odloča.

     
  • 31.
    VSM sodba I Cp 505/2003
    29.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20208
    ZOR člen 200, 200. ZZDej člen 47, 47. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 353, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
    nepremoženjska škoda
    Ugotovljena kršitev pojasnilne dolžnosti pri nedoletni

    tožnici v neposredni vzročni zvezi z ugotovljenimi

    posledicami, ki nebi nastale, kolikor bi se nadaljevala z

    dotedanjo obliko zdravljenja z žveplovim opleskom ob sicer

    pričakovanem istem izidu zdravljenja tekom določenega časa,

    kar je za to obliko kršitve odločilno.

     
  • 32.
    VSK sklep I Cp 1039/2004
    29.11.2005
    stvarno pravo
    VSK01752
    ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3.
    motenje posesti - posest pravice
    Posest pravice stvarne služnosti se pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino te pravice. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnika posesti pravice stvarne služnosti nista imela, saj sta parcelo tožencev, zaradi nasprotovanja tožencev in zaradi tam parkiranih osebnih avtomobilov tožencev, lahko uporabljala le na skrivaj, ko tožencev ni bilo doma in ko toženca na svojem dvorišču nista parkirala svojih vozil.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 1288/2003
    29.11.2005
    PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO
    VSL0007519
    ZGD člen 19, 416, 428, 430, 449.
    prenos poslovnega deleža – pogodba o neodplačnem odstopu poslovnih deležev
    Izstop družbenika iz družbe je poseben institut, ki s prenosom poslovnega deleža ni v nobeni zvezi.

    Družba v pravnem prometu nastopa s svojim imenom oz. firmo, zastopa pa jo poslovodja, ki pa mora, kadar izraža njeno poslovno voljo, v taki vlogi tudi nastopati. Iz notarskega zapisa, opr. št. SV 57/2000, pa je razvidno, da so pogodbo sklenile fizične osebe kot ustanovitelji in družbeniki T.N. d.o.o.. Tožena stranka v pogodbi kot stranka ni navedena niti se ni nobeden od podpisnikov pogodbe izkazoval kot njen zakoniti zastopnik.
  • 34.
    VSM sklep II Cp 2808/2005
    29.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM20209
    ZJSRS člen 28, 28/5. ZIZ člen 15, 16, 16-4, 38c, 38c/2, 15, 16, 16-4, 38c, 38c/2. ZPP člen 168, 168/2, 171, 173, 173/3, 365, 365-1, 168, 168/2, 171, 173, 173/3, 365, 365-1.
    oprostitev plačila stroškov - sposobnost biti stranka
    V izvršilnem postopku pred okrajnim sodiščem za prisilno

    izvršitev terjatve upnika, ki je oproščen plačila sodnih

    stroškov, okrožno sodišče, s transakcijskega računa katerega

    bo nakazano plačilo izvršitelju, ni stranka postopka ali

    udeleženec po 4. točki 16. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju - ZIZ, ki bi imel pravico do pritožbe zoper

    sklep okrajnega sodišča v zvezi s stroški postopka. Stroške,

    ki so bili plačani iz sredstev sodišča, izterja po uradni

    dolžnosti sodišče prve stopnje od stranke, ki jih je dolžna

    nositi (tretji odstavek 173. člena ZPP - 15. člen ZIZ).

     
  • 35.
    VSK sodba I Cp 263/2004
    29.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01508
    ZOR člen 336, 336.
    pobot
    Terjatev tožnika do toženca iz naslova posojilne pogodbe ni mogoče pobotati s terjatvijo toženčevega podjetja do tožnika, pa čeprav je toženec direktor ali edini lastnik svojega podjetja, saj ne gre za terjatev med istima strankama, ki sta hkrati drug do drugega upnika in dolžnika.

     
  • 36.
    VSM sklep II Cp 2604/2005
    29.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM20210
    ZIZ člen 15, 197, 197/1, 197/1-3, 198, 198/1, 198/3, 198/4, 15, 197, 197/1, 197/1-3, 198, 198/1, 198/3, 198/4. ZPP člen 365, 365-2, 365, 365-2.
    poplačilo upnika - privilegirana terjatev
    Prednostno poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine, z

    določbo 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni omejeno na tiste

    terjatve, ki so zapadle v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi

    nepremičnine kupcu (v zvezi s tretjim odstavkom 197. člena

    ZIZ).

     
  • 37.
    VSM sodba I Cp 284/2004
    29.11.2005
    civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo
    VSM20211
    SZ člen 53, 53/1, 53/1-3, 53/2, 59, 53, 53/1, 53/1-3, 53/2, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
    izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - opomin
    Opomin mora biti torej najemniku vročen pred vložitvijo tožbe.

    Opomin, priložen kot priloga tožbi, ki pa ni bil predhodno vročen

    najemniku, ne more nadomestiti vročitve opomina iz enostavnega

    razloga, ker je dejstvo, da najemodajalec najemnika pisno opozori na

    kršitev najemne pogodbe, predpostavka za vložitev tožbe na odpoved

    najemne pogodbe.

     
  • 38.
    VSK sklep I Cp 1490/2005
    29.11.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01469
    ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 31, 33, 33/1, 31, 33, 33/1.
    začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - varstvo pred motenjem posesti
    2. odst. 33. člena SPZ določa, da ima posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pravico do sodnega varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.

     
  • 39.
    VSK sklep I Cp 262/2004
    29.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01835
    ZPP člen 8, 8.
    služnostna pravica - odškodnina - dokazna ocena
    Bilo je treba ugotoviti, če je v spornem obdobju tožnik dejansko prihajal do svojih parcel po drugi dostopni poti, saj kljub temu, da ima služnostno pravico hoje in vožnje, vključno s kmetijsko mehanizacijo, po toženčevi parceli, ne bi bila podana odškodninska odgovornost toženca, če je tožnik lahko prihajal do svojih parcel po drugi poti in je tako imel možnost obdelovanja.

     
  • 40.
    VSK sodba I Cp 821/2004
    29.11.2005
    zavarovalno pravo
    VSK01581
    ZOR člen 142, 142.
    splošni pogoji - invalidnost - zavrnitev zahteve
    Zavarovalni pogoji ne štejejo za invalidnost primer omejene gibljivosti sklepov palca na nogi, temveč le primer ankiloze - otrdelosti sklepa, za razliko od ostalih sklepov (koleno, skočni sklep), ko določajo invalidnost tudi v primeru njihove omejene gibljivosti. Zato v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko je mogoče uporabiti za odločanje 4. tč. 13. čl. splošnih pogojev, ki določa, da se v primeru kakšne oblike posledic, ki v tabeli niso predvidene, določi stopnjo invalidnosti skladno s podobnimi oblikami posledic, ki so v tabeli predvidene.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 18
  • >
  • >>