• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 18
  • >
  • >>
  • 101.
    VDS sklep Psp 631/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VDS03694
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 61, 62, 30, 30/1, 61, 62.
    razveljavitev
    Če sodišče prve stopnje v materialno-pravnem smislu ni razčistilo

    vsebine tožbenega zahtevka, zaradi česar je bil dokazni postopek

    pred sodiščem prve stopnje tako pomankljiv, da nepravilnosti ni

    mogoče popraviti le z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov

    pred pritožbenim sodiščem, niso podani pogoji za uporabo 1.

    odstavka 30. člena ZDSS-1. Tudi po načelu specialnosti je

    potrebno načelo materilane resnice in preiskovalno načelo

    upoštevati pred prepovedjo razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve

    sodišču prve stopnje v nov postopek.

     
  • 102.
    VSL sklep III Cp 4042/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49775
    ZIZ člen 62, 62/3, 62, 62/3.
    ugovor zoper sklep
    Dolžnik je v ugovoru nasprotoval zgolj dovolitvi izvršbe s

    predlaganimi izvršilnimi sredstvi, z nobeno ugovorno navedbo pa ni

    ugovarjal terjatvi, ki mu je bila s sklepom o izvršbi naložena v

    plačilo, niti po temelju niti po višini. Ker dolžnik ni ugovarjal

    sklepu o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, naj plača

    terjatev, ampak samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo,

    bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZIZ

    postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na

    podlagi izvršilnega naslova.

     
  • 103.
    VSL sklep I Cp 749/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50618
    ZPP člen 209, 209/1, 209/4, 209, 209/1, 209/4.
    mirovanje postopka - ustavitev postopka
    Če stranka na narok ne pride iz vzroka, ki ga pravočasno sporoči

    sodišču, in ne zato, ker ne bi hotela razpravljati ali ker bi s

    svojim izostankom konkludentno izrazila voljo, da se (začasno)

    preneha z nadaljnimi procesnimi dejanji, niso izpolnjeni pogoji za

    mirovanje postopka. Mirovanje postopka namreč vselej nastopi po

    (izrecno ali konkludentno izraženi) volji obeh pravdnih strank.

     
  • 104.
    VSL sodba I Cp 2131/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50668
    ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1, 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1. ZPP člen 212, 315, 358, 358/1-4, 212, 315, 358, 358/1-4.
    vmesna sodba
    Besedna zveza "sodelovanje z gestapom" namiguje na vojni zločin, zato

    je žaljiva.

     
  • 105.
    VSL sklep III Cp 4019/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI
    VSL49785
    ZDavP člen 44, 44/1, 44/2, 109. ZIZ člen 55, 55.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava prispevkov
    Seznam zaostalih obveznosti po svoji vsebini ustreza zahtevam 2.

    odstavka 44. člena ZDavP, če so iz njega razvidni izvršilni naslovi

    za posamezne vrste davčnih obveznosti, ki se izterjujejo, datumi

    nastopa izvršljivosti in višina posameznih glavnic ter pripadajočih

    zamudnih obresti za določeno obdobje. Poleg tega mora biti seznam

    zaostalih obveznosti overjen še s strani direktorja davčnega urada.

     
  • 106.
    VSL sklep III Cp 2873/2005
    23.11.2005
    statusno pravo
    VSL49793
    ZZad člen 40, 47, 40, 47. ZFPPod člen 23, 23/3, 27, 23, 23/3, 27.
    odgovornost družbenikov
    Za obveznosti zadruge primarno in neomejeno odgovarja sama zadruga.

    Odgovornost članov za njene obveznosti pa se lahko, upoštevaje, da je

    obveznost planov subsidiarna in omejena, v primeru prenehanja zadruge

    uresniči v stečaju, kjer člani odgovarjajo za nekrit primajkljaj

    stečajnih upnikov, ki ostane po izterjavi nevplačnih deležev.

    Pritožbeni očitki, da terjana obveznost ni prešla na člane izbrisane

    zadruge na podlagi 27. člena ZFPPod, so zato utemeljeni.

     
  • 107.
    VSL sklep I Cp 3616/2005
    23.11.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50622
    ZZK-1 člen 124, 124.
    zemljiška knjiga - pravnomočnost - formalna oblika
    V zemljiškoknjižnem postopku je zaradi načela formalnosti postopka

    izključeno razpravljanje o pravilnosti listine, ki je podlaga za vpis

    v zemljiško knjigo. Sodba, opremljena s klavzulo pravnomočnosti, je

    listina, na podlagi katere lahko predlagatelj uspešno zahteva

    vknjižbo lastninske pravice.

     
  • 108.
    VDS sodba Pdp 829/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03413
    ZVZD člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    redna odpoved - reorganizacija - sistemizacija delovnih mest
    Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest ukinila

    delovno mesto tožnika in dela in naloge referenta za varnost pri

    delu razdelila med štiri delavce, ki so ta dela opravljali poleg

    svojih del in nalog. Zato je izkazan poslovni razlog za redno

    odpoved PZ iz poslovnega razloga, podana redna PZ iz poslovnega

    razloga pa je zakonita, saj ni bilo možnosti za prekvalifikacijo

    ali dokvalifikacijo tožnika.

     
  • 109.
    VSL sklep I Kp 69/2005
    23.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22712
    KZ člen 185, 186, 185, 186.
    zloraba - posredovanje
    Trditev, da je bil 186. člen KZ črtan je sicer točna, vendar pa je

    potrebno pritrditi okrožni državni tožilki, da ni šlo za popolno

    dekriminacijo. V noveliranem 185. členu KZ, ki ima sedaj naslov

    "Zloraba prostitucije" je prišlo do delne združitve kaznivega dejanja

    po 185. in 186. členu. Namen zakonodajalca, kot pravilno izpostavlja

    državna tožilka, ni bil v tem, da se dekriminirajo vsa kazniva

    dejanja po členu 186/I KZ storjena pred 5.5.2004, pač pa, da se

    zakonodaja uskladi s Konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu

    organiziranemu kriminalu in njenim Protokolom o preprečevanju,

    zatiranju in kaznovanju trgovanja z ljudmi, zlasti z otroki in

    ženskami. Zato je potrebno skladno z določbo 3. člena o veljavnosti

    kazenskega zakona za vsako od izvršitvenih oblik iz prejšnjega 186.

    člena KZ ugotavljati, ali je vsebovana v noveliranem 185. členu KZ.

     
  • 110.
    VDS sklep Psp 748/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03676
    ZPP člen 278, 318, 278, 318.
    zamudna sodba - odgovor na tožbo
    Čeprav v odgovoru na tožbo, ki ga je toženec dal v roku iz 277.

    čl. ZPP, ni izrecno navedel, da se ne strinja s tožbenim

    zahtevkom, izhaja pa to iz obrazložitve, ni mogoče šteti, da

    odgovor ni obrazložen v skladu z 278. čl. ZPP in ga šteti, kot da

    ni bil vložen, s tem pa tudi ne, da so izpolnjene vse

    predpostavke iz 318. čl. ZPP.

     
  • 111.
    VSL sklep I Cp 5170/2005
    23.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51202
    ZPP člen 287, 458, 458/1, 287, 458, 458/1.
    plačilo za porabljeno vodo
    Tožena stranka je šele na naroku dne 21.4.2005 svoj dokazni predlog

    bolj določno opredelila, in sicer tako, da je predlagala imenovanje

    izvedenca strojne stroke, ki naj bi ugotovil, ali lahko s svojo

    družino v 3 mesecih porabi toliko vode, kot jo je zaračunala tožeča

    stranka. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka in

    načela kontradiktornosti s tem, ko se ni posebej opredelilo tudi do

    predloga za postavitev sodnega izvedenca, podanega že v ugovoru zoper

    sklep o izvršbi. Prvostopenjsko sodišče je glede na določbe 1. in 2.

    odst. 287. člena ZPP dolžno izvesti le tiste dokaze, s katerimi se

    ugotavlja odločilna dejstva. Za presojo o tem, ali naj predlagan

    dokaz izvede, je zato potrebno, da stranka, ki je izvedbo tega dokaza

    predlagala, tudi jasno navede, katero dejstvo se bo z njim

    ugotavljalo. Kaj naj bi se z sodnim izvedencem ugotavljalo v tej

    zadevi, je tožena stranka navedla šele na naroku dne 21.4.2005,

    sodišče prve stopnje pa je lahko šele tedaj presodilo, ali je takšen

    dokaz potreben oziroma ali se bo z njim dokazovalo kakšno odločilno

    dejstvo.

     
  • 112.
    VSL sodba I Cp 563/2005
    23.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50063
     
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da toženec ni uspel

    dokazati, da ob škodnem dogodku ni bil on odgovoren za varstvo in

    nadzor nad psom. Ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, pa

    je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbo paragrafa

    1320 ODZ, ko je odločilo, da je toženec odgovoren za škodo, ki je

    tožniku nastala.

     
  • 113.
    VDS sodba Pdp 163/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03408
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi
    Čeprav je bil tožnik razrešen s funkcije direktorja, zgolj zato

    ni bil podan razlog za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega

    razloga. Ker je imel tožnik sklenjeno PZ za nedoločen čas, bi

    morala tožena stranka po razrešitvi ravnati po 3. odstavku 88.

    člena ZDR in preveriti, ali je mogoče tožnika zaposliti pod

    spremenjenimi pogoji, na drugih delih oz. ga prekvalificirati ali

    dokvalificirati za drugo delo. Ker so pri toženi stranki v času

    razrešitve tožnika obstajala prosta delovna mesta, za katera se

    je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot na prejšnjem

    delovnem mestu, je podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    nezakonita.

     
  • 114.
    VSL sklep III Cp 5469/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50051
    ZIZ člen 34, 178.
    izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba
    Izvedenec je že ob ugotavljanju vrednosti nepremičnine upošteval, da gre za gostinski lokal, prav tako pa tudi, da sta dolžnika objekt nadgradila z bivalno mansardo, kar je tudi upošteval pri cenitvi zaradi pričakovanja, da bo možno gradbeno dovoljenje za mansardo pridobiti naknadno. Pri tem je izvedenec že upošteval projekt, ki sta ga dolžnika priložila predlogu kot dokaz. Zato je po oceni višjega sodišča pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnika nista z verjetnostjo izkazala precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine. Pri predlogu dolžnika za omejitev izvršbe na posamezni predmet mora dolžnik že v predlogu izkazati (in ne le z verjetnostjo), da ta predmet zadošča za poplačilo terjatve. S predloženo projektno dokumentacijo pa dolžnika res nista dokazala, da vrednost mansradnega dela nepremičnine dosega višino terjatve.

     
  • 115.
    VSL sklep I Cpg 863/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05716
    ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1.
    zahtevek - umik
    Je začela teči pravda tako o primarnem, kot o podrednem tožbenem

    zahtevku po tožbi z dne 3.4.1998, dne 21.4.1998 (1. odstavek 189.

    člena ZPP), ker eventualni podredni zahtevek ni suspenzivno pogojen,

    ampak je takoj viseč (Juhart - Civilno procesno pravo FLRJ - str.

    273). To pa pomeni, da litispendenca podrejenega tožbenega zahtevka

    preneha (z učinkom ex tunc) le v primeru, če je primarnemu tožbenemu

    zahtevku ugodeno, ker se v takem primeru presumira, da je tožnik

    tožbo po podrednem zahtevku umaknil.

    Pravilna je pritožbena trditev, da sta primarni in podredni tožbeni

    zahtevek vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njih je

    podvrženo vrstnemu redu, kot ga je izbral tožnik. Smiselno enake

    učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri sodišče

    mora obravnavati podredni zahtevek, ima tudi umik tožbe po primarnem

    zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji

    za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni. V

    okviru razpolaganja z zahtevki torej tožeča stranka lahko brez

    negativnih procesnih posledic za prej podrejeno postavljeni tožbeni

    zahtevek lahko umakne tožbo le glede primarnega zahtevka, vstraja pa

    pri podrejenem. V takem primeru ne gre za spremembo tožbe v smislu 2.

    odstavka 184. člena ZPP. Zmotno je zato stališče prvostopnejskega

    sodišča, da niso podane procesne predpostavke za odločanje o

    podrednem (odškodninskem) tožbenem zahtevku, ker gre za pogojno

    postavljeni zahtevek, pogoj za njegovo obravnavanje pa bi se lahko

    uresničil le v primeru, če bi sodišče meritorno obravnavalo

    primarnega in slednjega zavrnilo, tako postopanje in odločanje o

    primarnem zahtevku pa zaradi umika tožbe v tem delu ni več mogoče.

     
  • 116.
    VSL sodba I Cp 5118/2005
    23.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51194
    ZOR člen 412, 412/2, 412, 412/2. ZPP člen 358, 358.
    deljive obveznosti - solidarnost dolžnikov
    Solidarnost obveznosti več dolžnikov se ne domneva, ta mora biti

    predpisana ali dogovorjena. Ker solidarnost obveznosti uporabnikov

    priključka na S... 28 ni bila niti dogovorjena niti predpisana, se

    njihova deljiva obveznost po določbi 2. odst. 412. člena ZOR deli na

    enake dele, tako da je vsak od njih odgovoren le za svoj del

    obveznosti. Drugačna delitev namreč ni bila dogovorjena.

     
  • 117.
    VSL sodba I Kp 414/2005
    23.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22703
    KZ člen 17, 134, 17, 134, 17, 134.
    huda telesna poškodba - naklep - dokaz z izvedencem
    Pritožnika navajata, da iz izvedeniškega mnenja sploh ne izhaja, da

    je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo. Izvedenec dr. I. G. je

    ugotovil, da je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da je

    oškodovanec utrpel prelom nosnih kosti s premikom odlomkov in da je

    bil zaradi poškodbe prizadet pomemben organ, da je bila prizadeta

    oškodovančeva zunanjost, da je bila prizadeta osnovna funkcija

    (dihanje skozi nos) ter da je bila oškodovančeva zmožnost za delo

    znatno zmanjšana od dneva poškodbe do 6.2.2002 ter od 22.2.2002 do

    27.2.2002. Glede na navedeno ter glede na določbo I. odst. 134. člena

    KZ, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je oškodovanec

    utrpel hudo telesno poškodbo, čeprav izvedenec tega izrecno ni

    zapisal.

    Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je obtoženi

    dejanje storil z direktnim naklepom. Pritožnika napačno menita, da bi

    moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, da je imel obtoženi v

    naklepu povzročitev konkretne hude telesne poškodbe. Storilec se mora

    zavedati svojega ravnanja in ga hoteti storiti. Obtoženi, ki je bil

    že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, se

    je nedvomno zavedal, da je njegovo ravnanje prepovedano, prav tako se

    je zavedal, da z močnim udarcem s pestjo v sredo obraza oz. v nos

    lahko oškodovanca hudo telesno poškoduje in je glede na način udarca

    (močan in nepričakovan udarec) ter smer udarca oškodovanca hotel

    poškodovati. Ni pa potrebno, da je imel obtoženi v zavesti prav zlom

    nosu, temveč zadošča, da je imel v zavesti hudo poškodovanje

    oškodovanca.

     
  • 118.
    VSL sklep III Cp 2797/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48587
    ZIZ člen 65, 73, 168, 65, 73, 168.
    izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - odlog izvršbe
    Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana

    izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na

    nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za

    vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti

    izvršbo na nepremičnino.

     
  • 119.
    VDS sklep Psp 616/2005
    23.11.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03740
    ZZVZZ člen 81, 85, 81, 85. ZDSS-1 člen 63, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
    bolniški stalež - vložitev nove tožbe
    Po 63. čl. ZDSS-1, sodišče presoja pravilnost in zakonitost

    dokončne odločbe zavoda, zato je obstoj dokončne odločbe

    procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.

    Ker je po ZZVZZ in Pravilih OZZ ugotovitev in odločitev o začasni

    zadržanosti z dela v pristojnosti organov zavoda, ki so dolžni

    odločiti o vzroku zadržanosti, njenem pričetku, trajanju in

    zaključku, je šele zoper njihove dokončne upravne akte dopusten

    sodni spor. Zato je potrebno tožbo za priznanje začasne

    zadržanosti z dela v časovno neopredeljenem obdobju, vloženo

    neposredno na sodišče, kot nedopustno zavreči.

     
  • 120.
    VSL sklep II Cp 540/2005
    23.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50054
    OZ člen 174, 299, 378.
    premoženjska škoda - zamuda - stroški za tujo pomoč
    Veljavna zakonska ureditev zamudnih obresti je torej omogočila spremembo sodne prakse, tako da se v skladu s citirano določbo drugega odstavka 299. člena OZ zamudne obresti priznajo od nastanka zamude dalje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje po obrestni meri v višini razlike med predpisano obrestno mero in temeljno obrestno mero, ki je zdaj po 2. členu ZPOMZO-A 13,5 odstotka. Tožnik je trdil, da je toženi zavarovalnici zahtevek za plačilo odškodnine z vso potrebno dokumentacijo poslal štirinajst dni pred 13.12.2002 in je zato toženka od 13.12.2002 dalje v zamudi. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da to drži, bo moralo tožniku priznati zakonske zamudne obresti v skladu s citiranimi predpisi tako od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo kot tudi od zneska že plačane odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas od zamude do plačila. Izguba dnevnic ne more predstavljati izgubljenega zaslužka, razen če bi tožnik dokazal, da so prejete dnevnice dejansko presegale njegove stroške in je del dnevnic dejansko predstavljal čisti zaslužek, ki pa ga je zaradi bolezni izgubil. Ni res, da tožnik nima pravice do povrnitve odškodnine zaradi stroškov za tujo nego in pomoč, če so mu pomoč nudili svojci in prijatelji. Tožnik je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov za tujo nego in pomoč ne glede na to, kdo mu jo nudi. Oškodovancu gredo stroški zdraviliškega zdravljenja le, če je bilo to res potrebno in ne le koristno.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 18
  • >
  • >>