Pri odločanju o izvršilnih stroških je potrebnost stroškov v smislu I. odst. 38. člena ZIZ potrebno presojati izvajajoč iz dejanskega stanja vsakega posameznega, konkretnega primera.
ZZ člen 23, 26, 27. ZOR člen 103, 103/1, 105, 103, 103/1, 105.
koncesijska pogodba - ničnost - zavod
Čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sklenjena koncesijska pogodba ni bila v nasprotju s takrat veljavno zakonodajo, je brez pravne podlage sklicevanje tožene stranke na ničnost pogodb po takrat veljavnem 103. čl. ZOR.
ZOR člen 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2, 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2.
grajanje napak - razdrtje pogodbe
Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je napake po določilih ZOR mogoče grajati le s priporočenim pismom, brzojavko ali na kakšen drug zanesljiv način in da ustno grajanje napak ne zadošča.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen, bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati 3. odst. 32.a čl. ZST, ki določa, da je v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno, dolžna stranka za vlogo plačati četrtino takse.
ZFPPod člen 30, 30/2-3, 31, 31/3, 30, 30/2-3, 31, 31/3.
postopek izbrisa - stečajni postopek
Tako stečajni postopek kot postopek za izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod imata isti namen in končni učinek, to je izbris družbe iz sodnega registra in s tem njeno prenehanje. Zato se ne moreta voditi istočasno dva postopka z omenjenim enakim ciljem. Le v primeru, če je bil predlog vložen pred začetkom postopka za izbris, lahko pride do prekinitve postopka odločanja o ugovoru do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja.
Določilo 80. člena ZIZ, ki je uporabno tudi za predmetni primer, ko gre za vprašanje upravičenosti pridržne pravice na tožnikovem orodju, je izjema od pravila, da je vse tožnikovo premoženje podvrženo izvršbi in je torej lahko praviloma vse premoženje tudi predmet pridržne pravice. Izjeme pa je treba ozko tolmačiti.
ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.
trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine
Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.
Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.
V okviru 294. člena ZGD ne more uživati pravnega varstva zahtevek predlagatelja na izročitev posameznih listin. Kot rečeno je sodno varstvo omejeno na pravico, da uprava delniške družbe delničarju poda informacije, ki jih mora delničar konkretizirano zahtevati od uprave. Kako in na kakšen način bo uprava to svojo obveznost izpolnila, pa ni v domeni delničarja, ki posamezno informacijo zahteva. O načinu podajanja zahtevanih informacij odloči uprava družbe, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se uprava lahko odloči, da bo zanesljivost zahtevanih informacij utemeljila tudi s tem, da dovoli vpogled v posamezne listine. To pa ne pomeni, da ima delničar za uresničitev pravice do obveščenosti podlago za zahtevek na izročitev posameznih listin, v kolikor bi izhajal iz predpostavke, da bo uprava samo na ta način lahko zanesljivo izkazala zahtevane informacije.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso bile vzrok kasnejše smrti oziroma niso imele nikakršnega vpliva na nastop zavarovalnega primera. Zavarovalnica ne more odkloniti izplačila zavarovalne vsote, če okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso imele vpliva na nastop zavarovalnega primera.