invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - čakanje na delo
Tožnica je imela kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do dela na delovnem mestu šivilja I s polovico polnega delovnega časa. Zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja ji je ta pravica prenehala, delodajalec pa ji je odredil čakanje na drugo ustrezno delo. V tem času ima sicer še vedno pravico do delne invalidske pokojnine, ki pa se ji ne izplačuje, saj za izplačevanje niso izpolnjeni pogoji (ker tožnica ne dela na ustreznem delovnem mestu s krajšim delovnim časom).
Tožnici je z zagotovljenim bivanjem na istem naslovu skupaj s starši in na ta način porazdeljenimi stroški bivanja med več oseb, dohodek v višini minimalnega dohodka delno zagotovljen, saj je zakonska domneva, da ima v posledici tega nižje stroške bivanja, kakor osebe, ki same krijejo vse stroške bivanja. V takem primeru se socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tako, da se od denarne socialne pomoči odšteje 30 % minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.
umik predloga za dovolitev nujne poti – predlog za nadaljevanje postopka
Določilo prvega odstavka 24. člena ZNP daje pravico predloga za nadaljevanje postopka vsem udeležencem, ne glede na to, ali so bili upravičeni kot predlagatelji začeti ta postopek ali ne.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST-1 – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.
Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
stroški postopka – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, 2. odstavek 154. člena ZPP določa, da sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh pravdnih strank, temveč bodo enaki oz. primerljivi tudi njuni stroški.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057074
ZOZP člen 17. OZ člen 180, 180/2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzroči neposredni oškodovanec - pojem oškodovanca - posredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednih oškodovancev - odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca - izključitev odgovornosti
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije odškodninske zahtevke neposrednih oškodovancev; krije pa tudi zahtevke posrednih oškodovancev, kadar jim takšno pravico priznava ZOZP ali kakšen drug zakon.
Ni mogoče zanikati obstoja primarne škode, iz katere izvira (sekundarna) škoda tožnice kot posredne oškodovanke. To škodo je tožnici z uporabo vozila, na katerega se nanaša sklenjeno zavarovanje, povzročil tožničin zakonec, ki je svojo avtomobilsko odgovornost zavaroval pri toženki. Potemtakem niti njegova niti toženkina odškodninska odgovornost v razmerju do tožnice nista izključeni, čeprav toženka ne odgovarja za škodo neposrednega oškodovanca. Končno škoda posrednega oškodovanca ni odvisna od obstoja škode neposrednega oškodovanca.
ZST člen 12/2, 12/3. ZPP člen 108/2. ZUP člen 1, 4, 67/1.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog – predložitev izjave o premoženjskem stanju – subsidiarna uporaba ZUP
ZST-1 ne vsebuje določb v zvezi s postopkom, kadar stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa glede postopkovnih vprašanj, ki v ZST-1 niso urejena, ne napotuje na uporabo ZPP ali kakega drugega zakona. Zakon, katerega subsidiarna uporaba pride v obravnavanem primeru v poštev, je ZUP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.