ZTLR člen 24, 25. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Materialnopravno zmotna je trditev, da tožeči stranki zaradi (domnevne) pridobitve lastninske pravice na tuji nepremičnini na originaren način ni treba dokazovati toženčeve (kupčeve) nedobrovernosti, saj 2. odstavek 8. člena ZZK-1 v tem pogledu ne pozna nobenih izjem (primerjaj 2. odstavek 44. člena SPZ).
Dedni dogovor, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima naravo sodne poravnave, če izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov. Tudi v pravni teoriji je enotno stališče, da dedni dogovor, čeprav povzet v izrek sklepa, nima pravne narave sklepa o dedovanju
nepravdni postopek – smiselna uporaba določb ZPP - neplačilo sodne takse – fikcija umika pritožbe
Ker ZNP ne ureja nepravdnega postopka v celoti, je treba vedno, kadar neko vprašanje s tem ali drugim zakonom ni drugače urejeno, smiselno uporabiti določbe ZPP.
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka.
uklonilni zapor - datum storitve prekrška - zastaranje izvršitve sankcije
Datum storitve prekrška za tek zastaranja izvršitve ni pomemben, temveč je odločilen datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija. Ker je odločba o prekršku, ki je v predmetni zadevi podlaga za določitev uklonilnega zapora, po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča postala pravnomočna 20.11.2008, do zastaranja izvršitve sankcij še ni prišlo.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja kot osnovni poklic - poklicni voznik
Opravljanje občasnih prevozov gasilskih cistern prostovoljnega gasilskega društva na popravila in servisiranje, ne pomeni, da vožnja motornega vozila CE kategorije predstavlja za storilca osnovni poklic.
OZ člen 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine, dane v najem - nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
Ker uporaba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 za voznike začetnike, kljub njihovemu strožjemu kaznovanju, ni izključena, v konkretni zadevi pa je storilec izkazal izboljšan odnos do spoštovanja cestnoprometnih predpisov, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, razen za kategoriji C in CE motornih vozil.
ZDR člen 38, 38/1. URS člen 49. OZ člen 131, 131/1.
konkurenčna klavzula - kršitev - dokazno breme
Za uveljavljanje škode, ki naj bi bila povzročena s kršitvijo konkurenčne klavzule, ni dovolj le pavšalno navajanje zakonskih razlogov iz 38. čl. ZDR, temveč morajo biti le ti vsebinsko (pravilno) opredeljeni. „Tehnična, proizvodna in poslovna znanja“ so splošen pojem, le tega pa mora vsebinsko in v vsakem primeru posebej konkretizirati posamezen delodajalec, ki ščiti ta znanja, ker jih šteje za svojo lastnino in so nanj tudi vezana. Ker tožeča stranka ni niti v pogodbi o zaposlitvi navedla, katera konkretna znanja, ki so nedvomno njena lastnina in jih delavec pridobiva pri svojem delu, ščiti s konkurenčno klavzulo, niti teh konkretnih znanj ni uspela dokazati v dokaznem postopku, kot tudi ni dokazala, da bi toženec pridobil poslovna znanja oz. poslovne zveze, tožena stranka ni uspela dokazati, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 254.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Samo dejstvo, da je tožnik izvršil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, predstavlja okoliščino, zaradi katere od tožene stranke ni bilo pričakovati, da z njim nadaljuje delovno razmerje do izteka odpovednega roka.
pritožba – prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Pritožbo, ki jo je vložil prokurist kot pooblaščenec tožene stranke, pri čemer iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi šlo za osebo, ki je opravila državni pravniški izpit, niti ni bilo dokazilo o tem predloženo ob vložitvi pritožbe oziroma naknadno, se kot nedovoljeno zavrže.
regres za letni dopust – vrnitveni zahtevek – neupravičena obogatitev
Toženec – delavec ni dolžan vrniti sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto, v katerem mu je delovno razmerje v mesecu avgustu prenehalo. Ker je v tem letu pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, je pridobil tudi pravico do celotnega regresa in ni bil obogaten na račun delodajalca – tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izbira presežnih delavcev – delovne izkušnje – bolniški stalež
Razlog, zaradi katerih je bil tožnik izmed petih delavcev na delovnem mestu pomožni skladiščnik določen za presežnega delavca (najmanj izkušenj), ni resničen, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik delo na tem delovnem mestu pričel opravljati pred sodelavcem. Tako ima sodelavec, ki ima manj delovne dobe na tem delovnem mestu, formalno manj izkušenj. Dejstvo, da ima tožnik dejansko manj izkušenj, je izključno posledica dejstva, da je bil dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni, kar pa ni zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic – tožba – preuranjena tožba
Čeprav je bila tožba vložena pred potekom roka, ki ga ZObr določa toženi stranki, da odloči o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z izplačilom dodatka za stalnost tožnika, jo je treba meritorno obravnavati, ker je prezgodnja tožba pomenila procesno oviro za sojenje le v času od vložitve do izteka šestdesetdnevnega roka iz ZObr, te procesne ovire pa v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog delavca – odškodnina – kriteriji za odmero odškodnine
Če delavec v sporu, v katerem se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče predlog obravnavati. Poleg tega mora odločiti tudi o višini odškodnine po 118. čl. ZDR in mora upoštevati vse elemente, ki vplivajo na odmero: starost delavca, njegovo izobrazbo, trajanje zaposlitve, možnost zaposlitve pri drugem delodajalcu in višino pretekle plače.
ZPPSL člen 112, 114, 114/2. ZOR člen 1002, 1002/1, 1007, 1007/2. ZPOGD člen 8, 8/1, 8/2.
poroštvo – zamuda s plačilom - izpolnitvena dolžnost poroka – obrestna mera v stečaju – zmanjšana obveznost poroka
Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom se izpolnitvena dolžnost poroka ne spremeni in je porok dolžan izpolniti obveznosti na način in v rokih, kot se je zavezal ob sprejemu poroštvene zaveze. Določba 2. odstavka 114. člena ZPPSL, po kateri od terjatev iz 112. člena tega zakona tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri, učinkuje le v razmerju med dolžnikom in njegovimi upniki, ne pa tudi v razmerju med poroki in upniki.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Ta odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti, vključno z dogovorjenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi.
OZ člen 428. ZArbit člen 14. ZPP člen 339, 339/2-5.
cesija terjatve - klavzula o arbitražnem reševanju sporov - pravilo o prehodu stranskih pravic - pristojnost arbitraže - imenovanje arbitra
Pravno razmerje, iz katerega izvira cedirana terjatev, spremlja tudi klavzula o arbitražnem reševanju sporov. Za tovrsten dogovor je potrebno analogno uporabiti pravilo o prehodu stranskih pravic iz prvega odstavka 428. čl. OZ.