SZ člen 147. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2. MSVN priloga G člen 6.
privatizacija stanovanj – najemna pogodba – zastaranje – vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ
Tudi tožbeni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ zastara.
Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056874
SPZ člen 39, 40, 60, 60/1, 60/3. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske s pravnim poslom na premičnini – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – izročitev v posest – posestni konstitut
Dokler dolžnik kot prodajalec svojih premičnin ne izroči kupcu, je na teh premičninah dopustna izvršba z rubežem. Ne glede na to, da je bila prodajna pogodba že sklenjena, lastninska pravica, ne da bi bil opravljen razpolagalni pravni posel, na kupca ni prešla.
ZZZDR člen 86, 88, 90, 90/1, 92, 99. URS člen 54. ZPP člen 8, 214, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroci – izpodbijanje očetovstva – zahtevek za izpodbijanje očetovstva – zahtevek na ugotovitev očetovstva – teleološka razlaga zakona – začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – krvne preiskave
Člen 99 ZZZDR posebej ne določa, da bi moral tožnik istočasno s tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva, vendar namen, ki ga zasledujejo pravna pravila v zvezi z urejanjem teh razmerji po ZZZDR, ob upoštevanju zakonske težnje po celoviti ureditvi posebnega varstva otrok, zahtevajo prav takšen tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, ker je štelo, da je v otrokovo korist, da se ohrani obstoječa družinska skupnost, kar pa pri pravočasno vloženi tožbi na izpodbijanje očetovstva ni relevantna okoliščina. Le ob ugotovljenih izjemnih okoliščinah na strani tožnika ali otroka, se bi morda izkazalo kot (pravno) pravično in zato nujno potrebno, da se to pravno pravilo »prebije«, ker bi se ugotovilo, da ne pokriva izjemnih dejanskih stanov.
v dokaznem postopku izvedeni dokazi z izvedenci medicinske stroke. Noben zakon ne določa, da je mogoče ugotoviti ali izpodbiti očetovstvo le, če je izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke, s tem, da zoper tožene stranke ni predpisana nobena prisilna sankcija, da bi se udeležili medicinskih preiskav ali razpisanih glavnih obravnav.
ZOdvT člen 18, tar. št. 18, 38, 39. ZPP člen 12, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov – materialno procesno vodstvo – prekluzija – navajanje novih dejstev v novem sojenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni opravilo materialno procesnega vodstva, zato nobena stranka v novem sojenju ni omejena z navajanjem novih dejstev glede (ne)utemeljenosti obračuna odvetniških stroškov.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – vpis v zemljiško knjigo
Iz predloga za izdajo začasne odredbe mora biti nedvoumno razvidna obveznost dolžnika, zato se od upnika zahteva, da v predlogu za začasno odredbo natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, kateremu naj v svoji odločitvi sledi sodišče.
OZ člen 179, 180, 181, 182, 183. ZVPSBNO. URS člen 15, 15/4, 26. EKČP.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - kršitev osebnostne pravice pravni osebi
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in tožeči stranki svojega zahtevka zato v nobenem primeru ne moreta utemeljiti na določilu 179. člena Obligacijskega zakonika, ki sicer ureja pravico do denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic.
Ureditev po OZ nudi varstvo pravni osebi v primeru kršitve osebnostne pravice in s tem povezane pravice do denarne odškodnine samo v primeru kršitve osebnostne pravice ugleda in dobrega imena, ne pa drugih osebnostnih pravic na podlagi 179. člena OZ.
delitev solastnine – spor o velikosti solastniškega deleža – napotitev na pravdo – domneva lastništva – prekinitev nepravdnega postopka
Glede na to, da je med udeleženci spor o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini, je treba nepravdni postopek prekiniti ter na pravdo napotiti tistega udeleženca, ki zatrjuje drugačne deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige.
ZKP člen 224. ZPP člen 182, 215. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
vrnitev zaseženih predmetov – vrnitev zaseženega avtomobila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - vrednost dela avtomobila - solastnina – eventualna kumulacija
Pravne posledice združitve so najprej odvisne od tega, ali prej samostojne premičnine pripadajo različnim lastnikom; če je temu tako, pa še od vrednosti posamezne stvari, vrednosti morebitnega vloženega dela ter dobrovernosti lastnikov (izdelava nove stvari in spojitev).
ZPP člen 7, 124, 124/1, 124/2, 124/4, 212, 261, 261/2, 337. ZKP člen 294, 295.
tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbenega zahtevka –trditveno in dokazno breme – izpovedba stranke – informativni dokaz – razkritje identitete policijskega sodelavca – javnost glavne obravnave – izključitev javnosti glavne obravnave
Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže. Da se šteje, da je tožnik zadostil trditvenemu bremenu glede protipravnosti, mora tožnik konkretno navesti protipravno dejanje (ali opustitev), ki ga očita tožencu, zaradi katerega naj bi mu nastala škoda. Upoštevajoč 212. oziroma 7. člen ZPP pa brez ustrezne trditvene podlage sodišče prve stopnje tudi izpovedi tožnika v tej smeri ne sme vzeti za podlago svoji odločitvi. Prav tako sodišče ne more izvesti dokaza (zaslišanje stranke ali priče), da bi pravnorelevantna dejstva, iz katerih bi izhajala utemeljenost zahtevka, ugotavljalo brez predhodne trditvene podlage (informativni dokaz).
določitev vrednosti spornega predmeta – pritožba zoper odločbo o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo sodne takse, je najmanj preuranjena glede na to, da se do vrednosti spornega predmeta v izreku odločbe ni opredelilo. Če se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (v konkretnem primeru se je postopek končal s sodno poravnavo), je namreč na podlagi določila 2. odstavka 31. člena ZST-1 dopustna posebna pritožba zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti predmeta, ki je nato podlaga za plačilo sodne takse.
etažna lastnina - pogodba o medsebojnih razmerjih – veljavnost - tričetrtinska večina - soglasje
25. 6. 2008 uveljavljeni SZ-1A je pogodbo o medsebojnih razmerjih opredelil kot poseben tip pogodbe in za njeno veljavnost določi tričetrtinski kvorum, pri čemer je njene učinke omejil na izvajanje stanovanjskega zakona. Ker je sporazum med predlagatelji, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, dosežen, nimajo pravnega interesa za nepravdni postopek, v katerem terjajo manjkajoče soglasje za oblikovanje pravnega razmerja – sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih.
prosta presoja dokazov - poškodba pri delu - invalidnost - vzrok invalidnosti
Eden od dejavnikov, ki je pripomogel k naglušnosti tožnika, je bila akustična poškodba, ki jo je utrpel pri delu, in sicer je na nastanek okvare sluha vplivala v 50 %, 50 % pa je okvara sluha posledica naglušnosti tožnika, ki je bila prisotna pred nesrečo pri delu.
prepozen dokazni predlog - prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni.
Dejanje motenja posesti je dejanje, ki samovoljno menja obstoječe posestno stanje. Z njim neka oseba samovoljno vrši svojo dejansko oblast tako, da pri tem negira že obstoječo tujo oblast bodisi v celoti bodisi v določenem obsegu. To dejanje vzpostavlja neko novo oziroma spremenjeno posestno stanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec omejil dejansko oblast tožnikov neoviranega dostopa do njihove hiše in garažiranja osebnega avtomobila ter otežil dosedanji način izvajanja voženj z večjimi vozili s stvarmi za potrebe hiše ter način izvajanja voženj s traktorjem s kurjavo.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 490. ZPP-D člen 130.
dovoljenost revizije – vrednost pravnomočno odločenega zahtevka
Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljeni sklep izgubil vse pravne učinke.
Po veljavni sodni praksi ni nujno, da je pri verzijskem zahtevku pridobitelj stvari s to stvarjo tudi neposredno okoriščen (ima od nje korist), ampak zadostuje, da bi korist lahko pridobil, pa jo je iz kateregakoli razloga opustil.
Po uveljavitvi ZST-1 in ZPP-D ni več podlage za to, da bi pravdno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep, ki se nanaša na sodno takso.
Ker torej ZST-1 ne ureja pravice do pritožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna. Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi sicer zapisalo pravni pouk, po katerem naj bi bila pritožba dovoljena. Vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – vsebina izvršilnega predloga – obseg preizkusa izvršilnega predloga – izvršljivost sodne poravnave
Na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ mora upnik izvršilni naslov, na podlagi katerega zahteva izvršbo, v predlogu za izvršbo določno označiti in navesti, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Breme dokazovanja resničnosti vsebine podatkov v predlogu je na upniku v primeru, če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi. Navedene določbe ZIZ pa ne pomenijo, da bi sodišče prve stopnje moralo dovoliti izvršbo ne glede na vsebino predloga za izvršbo (in izvršilnega naslova, če je ta priložen izvršilnemu predlogu). ZIZ namreč ne izključuje preizkusa izvršilnega predloga glede obstoja formalnih in materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe.