Obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča je do te mere nezadostna, da je zaradi njene pomanjkljivosti (pomanjkanja ali odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih) onemogočen njen preizkus, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je revizija utemeljena že iz tega razloga.
Ker je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno (dejansko) vprašanje, ali je bila tožnica v prometni nesreči pripeta z varnostnim pasom, so trditve o tem, da ni bila, odločilne za ugotovitev obstoja odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca. Dejstvo, da tožnica v prometni nesreči ni bila pripisana, ji gre v konkretnem primeru v korist, zato bi ga po presoji Vrhovnega sodišča morala v kontekstu zatrjevanja in dokazovanje samega (poteka) škodnega dogodka tudi zatrjevati. Toženka pa je na drugi strani s svojimi ugovori nenastale pravice in tudi izrecno navedbo, da pri konkretnem trku (kot ga je opisala tožnica) ni moglo priti do zatrjevanih poškodb, zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom. Da bi sodišče smelo ugotavljati višjo stopnjo krivde, pa bi tožeča stranka morala (pravočasno) ponuditi ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v opisanih okoliščinah (zaradi hitrega, eksplozivnega teka v popolni temi, pri čemer zaradi zasledovanja storilca kaznivega dejanja pozornosti ni mogel usmeriti v podlago) delo tožnika-policista nevarno.