Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja.
Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank in hranilnic po Narodni banki FLRJ. Gre namreč za družbeno reformo, ki na novo vzpostavi pravni položaj bančnih subjektov. Prenos funkcije oziroma pristojnosti iz enega samostojnega pravnega subjekta (Narodna banka FLRJ) na drug samostojen pravni subjekt (KB Celje), ki je ustanovljen z namenom decentralizacije sistema, po analogiji gospodarskopravnih predpisov ne pomeni univerzalne sukcesije
Pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen je treba izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu. Vendar je ugotovljeno stanje nepremičnine zgolj izhodišče pri presoji, kakšno (konkretno) premoženjsko korist bi upravičenec (lahko) imel, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo že pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Trditveno in dokazno breme je na upravičencu, izračun izgubljene koristi pa je v vseh tovrstnih pravdah hipotetičen.
Materialnopravno napačno je stališče sodišča druge stopnje, da že dejstvo, da tožnikove stvari niso uničene, zadošča za oceno, da gre za izjemen primer, ki opravičuje le restitucijo. Restitucija namreč pomeni, da bi bilo treba vskladiščene stvari v naravi vzpostaviti v takšno stanje, v kakršnem so bile ob izpraznitvi stanovanja.
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.
S tem, ko je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na v pritožbenem postopku neprerekano ugotovitev iz sodbe sodišča prve stopnje, ni prekoračilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
Toženka z izpodbijanjem zaključka, da je tožnica glede na navodila delodajalca in priganjanje sodelavcev zaradi izpolnjevanja norme morala ves čas hiteti, nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ker v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožnica pri opravljanju dela ravnala neskrbno oziroma nepazljivo, je utemeljen sklep o toženkini izključni odgovornosti za škodni dogodek iz razloga, ker njen zavarovanec ni poskrbel za varne delovne pogoje.
Zakon ne določa, kaj se šteje za pravno relevantno vzročno zvezo, zato mora sodna praksa od primera do primera odgovoriti na vprašanje, ali je v danem primeru podana pravno upoštevna vzročna zveza. Takšna pravno relevantna vzročnost (enako pa velja tudi za presojo protipravnosti) bi bila v konkretnem primeru podana, če bi se tožnik poškodoval zato, ker je opravljal delo v nasprotju z omejitvami, ki so mu bila priznane z odločbo ZPIZ. Vendar kaj takšnega sodišče prve stopnje, ki je edino ugotavljalo dejansko stanje, ni ugotovilo. Nasprotno, ugotovilo je, da odrejeno delo ni presegalo omejitev, ki so bile tožniku priznane z odločbo ZPIZ z dne 12. 10. 2010; predvsem pa, da je škodni dogodek izključno posledica tožnikovega nedopustnega posega v obratujoči stroj.