Zahteva, da bi morala tretja toženka poskrbeti, da se mesto tožnikovega padca v zimskih razmerah še dodatno posipava s peskom in soljo, nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 353/2009. V konkretnem primeru ne gre za škodni dogodek, za katerega odgovarja tretja toženka po pravilih o krivdni odgovornosti. Niti iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč niti iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja zaključek, da je tretja toženka opustila skrb za primerno in pravočasno čiščenje funkcionalnih površin, namenjenih za dostop do vrtca. To pomeni, da vzrok za tožnikov padec ne izvira iz njene sfere. Glede na dejstvo, da je tožnik hodil v zgodnjih jutranjih urah in v zimskih razmerah, bi poledenela tla moral pričakovati in se gibati z ustrezno previdnostjo.
Okvir javne službe urejanja pokopališč ne zagotavlja varstva pred tatvinami z grobov.
Odgovor na dopuščeno vprašanje se torej glasi: sodišče lahko o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo odloči tudi brez izvedenca, če in kolikor lahko upoštevajoč trditveno in dokazno podlago pravdnih strank (prvi odstavek 7. člena ZPP) in prosto presojo izvedenih dokazov (8. člen ZPP) zanesljivo (215. člen ZPP) ugotovi obstoj in obseg (vsaj nekaterih) oblik nepremoženjske škode. Če in kolikor tega ne more zanesljivo ugotoviti, odloči o tožbenem zahtevku upoštevajoč pravilo o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
Če sodišče ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti. Tudi če stranke posebej zahtevajo dopolnitev izvedenskega mnenja ali izvedenčevo dodatno zaslišanje, je to le opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti.
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.
O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.
Ključna za odločitev v zadevi je presoja, ali je do škodnega dogodka prišlo zaradi prometne funkcije traktorja z mulčerjem ali pa je bil škodni dogodek od te funkcije neodvisen.
Škodni dogodek ni bil posledica premika vozila oziroma s premikom vozila ni bil povezan. Rezilo je odletelo z mulčerja, ki je bil pripet na traktor, do tega pa ni prišlo zaradi vožnje. Nesreča ni bila posledica delovanja traktorja v prometni funkciji, temveč je ta deloval le kot vozilo, na katerega je bil pripet mulčer (stroj).