Toženec je tožniku pred vložitvijo tožbe, po tem, ko je s sklepom o dedovanju na spornih nepremičninah pridobil solastniški delež, poslal dopis, v katerem je tožnika pozval, da se v roku 30 dni izjasni, ali bo na spornih nepremičninah uveljavljal predkupno pravico. V dopisu je toženec tudi navedel, da bo, v kolikor se tožnik v postavljenem roku ne bo izjasnil, nepremičnine pod enakimi pogoji prodal tretjemu. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno presodilo, da je tožnik na podlagi tega ravnanja toženca lahko sklepal, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna tožba. Če bi toženec po preteku roka, določenega v dopisu oziroma ob tožnikovi zavrnitvi ponudbe, sporne nepremičnine prodal dobrovernemu tretjemu, bi tožnik namreč izgubil (priposestvovano) lastninsko pravico.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Prekluzivni subjektivni rok za vložitev predloga na ugotovitev očetovstva je lahko začel teči šele z dnem uveljavitve DZ, ki je takšen rok ponovno uvedel, t.j. z dnem 15. 4. 2019, vmesnem času, t.j. od začetka učinkovanja ustavne odločbe U-I-328/05 z dne 18. 10. 2007, t.j. od dne 5. 11. 2008, pa do dneva uveljavitve DZ 15. 4. 2019, pravica za vložitev tožbe (predloga) otroka za ugotovitev očetovstva zakonsko ni bila časovno omejena.
Prekluzivni (subjektivni) 5-letni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva iz 122. člena DZ se je v tem konkretnem primeru iztekel dne ... 4. 2024, ko je poteklo 5 let od uveljavitve DZ, saj je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj za okoliščine, ki so odločilne za vložitev predloga, t.j. da naj bi bil njegov oče sedaj pokojni A. A., izvedel že davno pred uveljavitvijo DZ, ki je (ponovno) uvedel časovno omejitev vlaganja zahtevkov otrok na ugotovitev očetovstva. Ker je predlog vložil šele 14. 6. 2024, ga je vložil prepozno, zato je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju pravilna.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odklonitveni razlogi - začasni skrbnik - center za socialno delo kot skrbnik - skrbništvo nad odraslo osebo
Pritožbeno sodišče poudarja, da lahko skladno z določbama 240. člena DZ naloge skrbnika opravlja le ena oseba, ta pa mora biti zato sposobna opravljati prav vsa opravila, ki so glede na osebne okoliščine varovanca potrebna v okviru skrbništva.
Določbi prvega odstavka 242. člena DZ in 243. člena DZ sodišču nalagata, da za skrbnika, če je to le mogoče, postavi osebo, ki je z varovancem v tesnem razmerju zaupanja in medsebojne čustvene navezanosti, in pri tem upošteva tako želje varovanca, kot tudi njegovih bližnjih. Obenem mora preizkusiti, ali bi bila realizacija teh želja v varovančevo korist.
Če kandidat za skrbnika v opravljanje teh obveznosti ne privoli in če sploh ni sposoben opravljati vseh nalog, ki so glede na varovančeve osebne okoliščine nujne za uresničitev cilje skrbništva (240. člena DZ), presoja te koristi, kot že rečeno, niti ni potrebna.
Po 32. členu ZD se potomčev prispevek nanaša na celotno premoženje zapustnika, saj je značilnost zahtevka iz 32. člena ZD, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.
KZ-1 člen 134a, 205, 208. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 277/1-5, 437, 437/1.
tatvina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - utemeljen sum - dejanje majhnega pomena
Zavrženje obtožnega akta na podlagi 437. člena ZKP ima učinek res iudicata, zato mora izrek sklepa vsebovati opis kaznivega dejanja.
Če dejanje zaradi odsotnosti konkretizacije zakonskih znakov ni kaznivo že po samem zakonu, je presoja (ne)utemeljenosti suma nepotrebna in konceptualno zgrešena.
Za t. i. dejanje majhnega pomena morata biti kumulativno izpolnjena objektivni in subjektivni pogoj.
ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 365-2.
izvršba - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dolžnik v pritožbi tem ugotovitvam sodišča prve stopnje ne nasprotuje, navaja le, da prosi za plačilo sodne takse v dveh obrokih, ker mu po poplačilu kredita in stroškov ostane malo za dostojno življenje ter da mu po vseh odtegljajih delodajalec izplača na račun 1.600 ali 1.500 EUR. Ker tudi ta, v pritožbi navedeni znesek, presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, dolžnik s pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da dolžniku s plačilom relativno nizkega zneska taks za ugovor (55 EUR) in ugovor po izteku roka (55 EUR) ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dolžnikova predloga za obročno plačilo sodnih taks (za ugovor) z dne 4. 11. 2024 in (za ugovor po izteku roka) z dne 29. 1. 2025.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - zavrženje revizije
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži le državno tožilstvo (prvi odstavek 385. člena ZPP). V konkretnem primeru je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil toženec osebno. Ker toženec te pravice nima, je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Odločitev o zavrženju revizije je pravilna že iz razloga, ker v sporih majhne vrednosti, kot je predmetni, po izrecni določbi osmega odstavka 458. člena ZPP revizija ni dovoljena.
ZIZ člen 6, 6/5, 15. ZPP člen 249, 249/1, 365, 365-2.
nagrada in stroški izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - pravica do nagrade za opravljeno delo - izvedenina - izvedensko mnenje - cenilec - cenitveno poročilo - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Ker je cenilec naloženo delo opravil (kar pritožbeno ni izpodbijano), ima v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ ter določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravico do povračila stroškov, kakor tudi pravido do nagrade za opravljeno delo. Dolžnik pa višini odmerjene nagrade in nadomestila za stroške cenilca ne nasprotuje obrazloženo in konkretizirano.
pogodba o posredovanju - gospodarski spor majhne vrednosti
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo. Pojasnilo je, da sta pravdni stranki v smislu določbe 3. člena o prostem urejanju obligacijskih razmerij, sklenili Pogodbo o posredovanju z dne 2.7.2020, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo za opravljeno storitev. Določila navedene pogodbe predstavljajo materialno podlago za odločitev v tem sporu (13. in 16. točka obrazložitve). Pogodba o posredovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je torej tista, ki zavezuje. Že iz naslova pogodbe izhaja, da gre za posredniško pogodbo in so pritožbene navedbe, o napačno uporabljenem materialnem pravu, o zamenjavi z elementi pogodbe o trgovskem zastopanju (807. člen OZ), prekoračitvi zakonskega okvira posredniške pogodbe z upoštevanjem pogajanj in sklenitve posla, povsem napačne in zavajajoče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083927
ZKP člen 257, 258, 371/2. URS člen 29. KZ-1 člen 29.
prištevnost - dvom v prištevnost - neprištevnost storilca - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - izvedensko mnenje iz drugega postopka - psihiatrično izvedensko mnenje
Utemeljene so navedbe zagovornice, da je sodišče prve stopnje kršilo obtoženčevo pravico do obrambe, ker ni na glavni obravnavi neposredno zaslišalo izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E., ki so izdelali izvedenska mnenja sicer v drugem kazenskem postopku, vendar pa so prišli do bistveno drugačnih zaključkov tako glede obstoja duševne motnje pri obtožencu, kakor tudi glede vpliva le-te na sposobnost razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja v času storitve kaznivega dejanja. Še posebej, ker so ta tri mnenja, ki jih je predložila obramba kot dokaz v tem kazenskem postopku, za obtoženca ugodnejša, torej gre za dokaze, ki so obtožencu v korist. Sodišče je popolnost in pravilnost izvedenskega mnenja dolžno presojati že samo, ne glede na predloge strank. Stranke pa imajo pravico opozarjati sodišče na nejasnosti, nepopolnosti, nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju. Sodišče bo ugodilo predlogu za postavitev drugega izvedenca ali za dopolnitev izvedenskega mnenja takrat, ko bo stranka utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja in sicer tako, da bo pomanjkljivosti in nasprotja sprva skušalo odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca, v primeru, da dvoma v pravilnost mnenja ali pomanjkljivosti na tak način ni mogoče odpraviti, pa bo odredilo izdelavo mnenja drugega izvedenca.
Pravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej, če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, pa tudi, da z nasprotnimi argumenti izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca v kazenskem postopku. Ni moč trditi, da obramba ni utemeljila pravne relevantnosti predlaganih dokazov glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčeve prištevnosti v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj. Obramba je zato glede na vsebino izvedenskih mnenj, ki so bila sicer odrejena v drugem kazenskem postopku zoper istega obtoženca zaradi kaznivega dejanja, storjenega zoper istega oškodovanca zgolj tri tedne po storitvi očitanih kaznivih dejanj v tem postopku, ki so nasprotna mnenjem obeh izvedencev, postavljenih v tem kazenskem postopku, utemeljeno zahtevala, da se vse tri izvedence na glavni obravnavi neposredno zasliši in tako razčisti nasprotujoča si stališča. Obramba je dovolj natančno utemeljila okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo z izvedbo predlaganih dokazov, torej z neposrednim zaslišanjem vseh treh izvedencev psihiatrov in s postavitvijo novega sodnega izvedenca, mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu ter da je izvedba teh dokazov v korist obtoženca.
ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/2.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški - kriteriji za oceno zahtevnosti - cenitev vrednosti nepremičnine - dodatna vprašanja izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja - zahtevnost mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi izvedenca, da izvedencu niso bili naloženi le pregled spisa s prilogami, oprava ogleda in cenitev sporne nepremičnine pred in po razpadu zakonske zveze, ampak mu je sodišče prve stopnje naložilo, da opravi ogled po posebnimi pogoji in mu postavilo tudi več kompleksnih vprašanj. Gre za izvedencu v okviru opredeljene naloge izdelave izvedenskega mnenja zastavljena specifična vprašanja glede na naravo in vrsto spora (spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj), kar pomeni, da je bila izvedencu glede na vrsto in kompleksnost zadeve naložena obsežnejša naloga od običajne, zato ima izvedenec prav, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za izdelavo pisnega mnenja, kot jo je priglasil – to je 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje po prvem odstavku 40. člena Pravilnika.
Ugotovitev tožničine terjatve do toženke in hkratna zavrnitev tožbenega zahtevka glede terjatve, za katero se ne ve, čigava je; opravljeni procesni pobot toženkinih terjatev (zoper tožnico) in izrek, da mora toženka plačati tožnici, so gledano skupaj nerazumljiv izrek, ki je v medsebojnem nasprotju. Hkrati iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da so bile vtoževane terjatve cedirane stranski intervenientki, kar pomeni, kot pravilno izpostavljata tožnica in stranska intervenienkta, da je imetnica vtoževanih terjatev stranska intervenientka in ne tožnica. Predmetno izraža nasprotje izreka z razlogi sodbe, ki so hkrati tudi v medsebojnem nasprotju, saj npr. 35. točka obrazložitve zopet ugotavlja obstoj terjatev tožnice do toženke in (v isti sapi) pojasnjuje zavrnitev zahtevka za plačilo terjatve v višini 1.000.000,00 EUR s pripadki. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo procesni pobot med medsebojnimi terjatvami pravdnih strank, nato pa naložilo toženki plačilo razlike, ki ga mora izplačati stranski intervenientki. Predmetne okoliščine niso takšne, da bi jih bilo preprosto mogoče opredeliti kot očitne pomote, kot se zavzema toženka, ampak pomenijo obstoj očitane kršitve.
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje o prejemu pozivnega sklepa in da ni dopolnila predloga. Pravilno je zavrglo kot predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse kot nepopoln.
Tožena stranka ne verjame navedbam tožeče stranke, vendar v pritožbi ne poda konkretnih nasprotnih trditev glede okoliščin, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožena stranka ni dokazala, da tožeča stranka ne bi pravočasno in na pravilen način plačala sodne takse.
ZDru-1 člen 14. ZSRib člen 25, 62. ZARSS člen 18. ZMCGZ člen 2.
ribolov - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - uvedba in vodenje disciplinskega postopka - stroški postopka mediacije
Disciplinski postopek ni kazenski postopek, temveč je samostojen postopek kaznovalne narave, zato je neutemeljeno pritožnikovo sklicevanje na postopkovno kršitev, storjeno v disciplinskem postopku zaradi neupoštevanja temeljnih načel Zakona o kazenskem postopku.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga, izteka zakonskega roka za vložitev in datuma vložitve ugovora. Pravilno je zaključilo, da je tožena stranka prepozno vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda na narok - prenehanje vzroka za zamudo
V številnih primerih stranka sploh ne ve, da zamuja. Presoja zgolj vidika prenehanja vzroka kaže na prejudic sodišča prve stopnje, da je stranka najkasneje ob zaključku bolezni vedela za zamudo.
Tožeča stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevala okoliščine, da ob prenehanju vzroka ni vedela za zamudo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi z vidika ali je tožeča stranka kasneje zvedela za zamudo, po prenehanju vzroka.
Obtoženci naj bi kaznivo dejanje vlomne tatvine izvršili organizirano, nanj naj bi se dobro pripravili, z vnaprej pripravljenimi pripomočki, ko naj bi na kraj dejanja prišli z mobilnimi telefoni za komuniciranje in izvijačem ter vlomili v hišo sredi belega dne. Sodišče prve stopnje je glede finančnih razmer obdolženca pravilno presodilo, da je sicer uradno nezaposlen, brez premičnega ali nepremičnega premoženja, da se preživljajo s priložnostnimi deli v Franciji in da po lastnih izjavah prejema 950,00 EUR. Vendar pa to očitno ne more zadoščati za njegov slog življenja, ko je izkazano, da zelo veliko potuje in skrbi za mladoletnega otroka. Tako je utemeljeno sklepati, da naj bi bilo prav izvrševanje premoženjskih kaznivih dejanja tudi vir njihovega dodatnega zaslužka in zagovornik s pritožbeno navedbo, da je zaposlen, prejema plačo in ni ponovitveno nevaren, ne more uspeti.
Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023).