KZ-1 člen 209. ZKP člen 100, 101/1, 100/2, 104, 104/1, 104/2, 105, 105/1, 105/2. OZ člen 168, 186, 253, 253/2.
premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - adhezijski postopek - premoženjska škoda - pogodbena kazen
Odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v adhezijskem postopku se lahko sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera v obliki upoštevanja vseh relevantnih določb civilnega, materialnega in procesnega prava.
Premoženjskopravnem zahtevku kazensko sodišče ne sme ugoditi, če oškodovanec v pravdi ne bi mogel uspeti.
Vprašanje (višine) premoženjske koristi v sferi obtožencev ni nujno enako (višini) premoženjske škode v sferi oškodovane družbe.
Kumulativno uveljavljanje pogodbene kazni in povrnitve škode ni dopustno.
Adhezijski postopek ne sme nerazumno in prekomerno obremenjevati kazenskega postopka.
Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je prav vsaki izpostavljeni olajševalni okoliščini namenilo posebno težo in pomen v skladu z načelom individualizacije kazenske sankcije, ko je izpostavilo pomembne osebne razmere obtožene, njeno finančno stisko kot vodilo pri storitvi kaznivega dejanja, skrb za tri mladoletne otroke, zdravstvene težave otrok njene matere in babice, obtoženkin kritičen odnos in obžalovanje storjenega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje pa je moralo pri odmeri kazni izhajati tudi iz kaznovalnega okvira, torej višine predpisane kazni in sodne prakse, katere pregled pokaže, da se za tovrstna kazniva dejanja izrekajo zaporne kazni. Zaradi teže, ki jo je z določitvijo kaznovalnega okvira kaznivemu dejanju pripisal že zakonodajalec ter dejstva, da je obtožena prispela v Slovenijo izključno z namenom izvršitve kaznivega dejanja, je prvostopno sodišče pravilno ocenilo, da niso podane okoliščine, zaradi katerih bi ji bilo primerno izreči sankcijo opominjevalne narave.
Kazenski zakonik v osmem odstavku 308. člena določa, da se prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje države, odvzame, če je storilčeva last. Gre za obvezen odvzem vozila (ker je le-to nesporno last obtožene), kot je pravilno pojasnilo prvostopno sodišče. Zato okoliščine obtožene, povezane z njeno socialno stisko in premoženjskimi razmerami, že po samem zakonu ni mogoče upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084191
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 358, 358-1, 358/3, 372, 372-1, 437, 437/1.
grožnja - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - resnost grožnje - kršitev kazenskega zakona
Če v opisu dejanja po obtožbi ni konkretizrano zatrjevan namen obdolženca, da oškodovanko ustrahuje in/ali vznemirja, dejanje ni kaznivo že po samem zakonu. Enako velja za odsotnost substanciranja, katera resna grožnja naj bi bila izražena z besedami: "da bo oškodovanka končala tako, kot končajo ženske v Srbiji, ki ne ubogajo svojih mož".
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 410/1-3, 410/2, 413, 413/1, 413/2, 414, 414/1. URS člen 22.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo - pravica do izjave - kontradiktornost - nevročitev odgovora na predlog za obnovo
Če sodišče odgovora državnega tožilstva na zahtevo za obnovo kazenskega postopka ne vroči v izjavo obsojencu oziroma obrambi, s tem krši pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 369, 369/1, 369/1-3, 395, 395/1.
nasilje v družini - pritožbeni postopek - načelo dispozitivnosti - konkretizacija pritožbenih navedb - razlogi sodbe sodišča druge stopnje
Naloga sodišča druge stopnje, ki v pritožbenem postopku izvaja kontrolno vlogo, ni ponavljanje razlogov prvostopenjske sodbe, temveč da presodi pritožbene navedbe in nanje odgovori. To pa velja izključno za tiste pritožbene navedbe, ki so pravno relevantne in za odločitev pomembne. Dolžnosti opredelitve ni glede tistih navedb, ki so irelevantne ali očitno neutemeljene. Obenem obstaja v sferi vlagatelja pritožbe dolžnost, da svoja pritožbena izvajanja določno substancira - to pomeni, da skladno z načelom dispozitivnosti pritožbenega postopka pritožnik že pojmovno ne more uspeti s posplošenimi (teoretičnimi) izvajanji, ne da bi pri tem konkretiziral in obrazloženo pojasnil kršitve, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje.
Ker je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je sklep z dne 19.12.2022 vročalo pritožnici, tudi naložitev stroškov, nastalih zaradi vročitve po detektivu, ni utemeljena. Pritožnica tako utemeljeno izpodbija takšno nepravilno naložitev krivdnih stroškov, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijan sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
Ker po (pritožbeno neizpodbijanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje dedič sodne takse za pritožbo z dne 21. 8. 2023, naložene s plačilnim nalogom, ni plačal (tožnik v pritožbi niti ne trdi, da bi jo), njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil pravnomočno zavrnjen, zaradi česar niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je zaključek sodišča prve stopnje, da dedičevo pritožbo šteje za umaknjeno, glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP, pravilen.
Izvršitelj je podaljšana roka sodišča, ki v okviru zakonskih pooblastil opravlja neposredna dejanja izvršbe. Zato v svojem ravnanju ni popolnoma samostojen, temveč mora spoštovati odredbe, obvestila in navodila sodišča, naj trenutno ne opravlja neposrednih dejanj izvršbe.
Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obdolženi pred podajo kazenske ovadbe s strani policista Policijske postaje Celje A. A. opozorjen na posledice krive ovadbe v skladu z 283. členom KZ-1 in v celoti sprejema prepričljive razloge izpodbijane sodbe v točki 10 obrazložitve, pa je vendarle potrebno opozoriti, da opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice.
Ker bi solenitetni priči s svojega položaja ob lestvi kot edinem dostopu na podstrešje nedvomno zaznali, če bi policisti s prenašanjem inkriminirajočega materiala podtikali dokaze, je bila pričama zagotovljena zadostna stopnja nadzora nad potekom hišne preiskave, ne glede na to, da se priči nista nahajali na podstrešju z ramo ob rami s policisti.
stroški postopka o prekršku - nagrada vročevalca - naslov za vročanje - veljavno opravljena vročitev
Po tretjem odstavku 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti, detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Vročanje je torej ena izmed dejavnosti oziroma storitev, ki jih opravlja detektiv. Z vidika opravljene storitve (hkrati isti osebi) je glede na dikcijo prvega odstavka 8. člena Pravilnika to le ena vročitev, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je bilo vročevalcu po zaprosilu sodišča prve stopnje odrejena vročitev dveh pisanj istemu naslovniku hkrati ter da je navedeni pisanji detektiv uspešno vročil tej osebi dne 5. 7. 2024, se pritožba glede na zgoraj navedeno neutemeljeno zavzema, da gre zaradi vročitve dveh različnih pošiljk, za dve dejanji vročitve.
Z vložitvijo pritožb zoper sklep, ki nima nobenih procesnih učinkov, obdolženecže pojmovno ne more izboljšati svojega pravnega položaja. To pomeni, da za vložitev pritožb nima pravnega interesa in sta takšni pritožbi nedovoljeni že po samem zakonu.
odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obseg izpodbijanja
Ob tem, ko sta se vlagatelja ZSV branila s trditvami, da obstojijo okoliščine za izrek opomina oziroma celo za ustavitev postopka zaradi prekrška neznatnega pomena, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o neobstoju okoliščin, ki delajo prekršek posebno lahek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje zahteve za sodno varstvo v preostalem delu ni zavrnilo, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja. To pa pomeni, da uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredila tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni in predpisala njihovo zadržanje v vseh nenujnih sodnih zadevah, nima nobenega vpliva na potek absolutnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 42. člena ZP-11.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4. ZP-1 člen 90, 155, 155/2.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest
Sodišče prve stopnje je s postopanjem, ko je o dejstvu nevpliva mobitela na rezultat pri opravljanju alkotesta z Drager tip 6820 ter o verodostojnosti podatkov glede kalibracije navedenega alkotesta, ki izhajajo iz evidenčne knjižice, sklepalo le na podlagi odgovora Urada z dne 26. 3. 2024, ki se nanaša na drug tip elektronskih alkotestov in iz katerega odgovor, zakaj v digitalnem izpisu ni zavedene kalibracije ne izhaja, pri tem pa je zavrnilo vse ostale dokazne predloge obrambe v zvezi s tem, poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00081815
ZIKS-1 člen 24, 24/1, 25, 25/1, 26, 26/4.
odložitev izvršitve kazni zapora - pravočasnost prošnje - razlog za odložitev izvršitve kazni - poziv na prestajanje kazni zapora
Le v primeru razlogov za odložitev po 1. točki (bolnišnično zdravljenje), 2. točki (smrt ali hujša bolezen v ožji družini) ali 3. točki (neodložljiva poljska ali sezonska dela) prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki nastanejo pozneje, torej že po prejemu poziva, se lahko prošnja vloži tudi po tem tridnevnem roku, vendar pred dnevom, ko bi se obsojenec moral zglasiti na prestajanju kazni. Obsojenec v prošnji z dne 22. 11. 2024 slednjih razlogov ne uveljavlja (navaja namreč, da mora opraviti delo v splošno korist in se zglasiti na sodišče kot priča oziroma obdolženec, kar pa niso razlogi, navedeni v prvih treh točkah 24. člena ZIKS-1). Pritožba tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep o tem nima razlogov in s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti. Ker je rok tri dni zakonski rok, na katerega ne vplivajo okoliščine, ki jih izpostavlja pooblaščenec obsojenca, je glede na obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prošnje kot prepozne, pravilna.
Glede na to, da v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje vsebinsko ni odločalo o prošnji obsojenca za odložitev izvršitve kazni zapora, saj je prošnjo zgolj zavrglo kot prepozno, takšna zgolj procesna odločitev, ne vpliva na odločanje o prošnji za posredovanje odločbe domačega sodišča v priznanje in izvršitev Republiki Hrvaški.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost - vplivanje na priče
Na podlagi opisanega ravnanja obdolženca je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da bi obdolženec na prostosti lahko nemoteno komuniciral z obema oškodovancema, nanju vplival in ju skušal odvrniti od verodostojnega izpovedovanja, kot je to storil večkrat z grožnjami in jemanjem njunih telefonov. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo posebne, specifične okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec na prostosti vplival na oba oškodovanca, na kar se da utemeljeno sklepati iz predhodnih konkretnih ravnanj obdolženca. Zagovornica pa posledično ne more uspeti s trditvijo, da gre pri takšnih ugotovitvah zgolj za nekakšno nepodprto sklepanje. Priporni razlog koluzijske nevarnosti je že samo zaradi možnosti vplivanja na oba oškodovanca podan.
Toženka v pritožbi izpodbija vročitev plačilnega naloga in navaja, da ga ni prejela. Iz spisa je razvidno, da je toženka pritožbo 9. 7. 2024 vložila po pooblaščencu. Po prvem odstavku 137. člena ZPP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Zato je sodišče prve stopnje toženki plačilni nalog z dne 23. 7. 2024 za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi pravilno vročilo njenemu pooblaščencu 5. 8. 2024 (kot je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 84 spisa) in ne njej osebno, kar je sodišče prve stopnje tožnici tudi pojasnilo z dopisom z dne 14. 10. 2024.
vrnitev v prejšnje stanje - poslovanje družbe - organizacija dela v gospodarski družbi - kontrola
Zatrjevani protokol poslovanja in vpisovanja zadev ni bil namenjen samemu sebi. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je omogočal organizacijo in kontrolo. To izhaja iz narave stvari. Zatrjevanje protokola je zato pomenilo zatrjevanje organizacije in možnosti nadzora nad delom prokurista. Ali je tožeča stranka imela urejen protokol vpisovanja zadev in če ga je imela kako je direktor na njegovi podlagi izvajal nadzor nad delom prokurista, je stvar dokazovanja, predvsem z zaslišanjem udeleženih.