obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - trditve in dokazi
Trditve so predstavljale ugovor nevednosti. Temu načeloma pritrjuje tudi upnik v odgovoru na pritožbo, vendar neutemeljeno dodaja, da v konkretnem primeru dolžnikov ugovor ne dosega standarda obrazloženosti, ker je v predlogu za izvršbo navedel pod opredelitev temelja zahtevka in oznako račune za najemnino, obratovalne stroške, stroške upravljanja in reklamni prispevek za lokal na podlagi najemne pogodbe in kataloško št. 1, kar je faktura. Čeprav je upnik vse to opredelil v predlogu pa ne pomeni, da bi moral dolžnik navajati, da mu ti računi niso znani, da jih ni prejel ali po njih ne dolguje. Ugovorne trditve, da dolžnik ne more preveriti ali je zatrjevani račun res verodostojna listina in da ni nujno, da je verodostojna listina, ker ni priložen, so pomenile enako, kot če bi dolžnik zatrjeval, da ne more preveriti ali gre res za terjatev, kot jo upnik opisuje v predlogu s sklicevanjem na račune za najemnino, obratovalne stroške, stroške upravljanja in reklamni prispevek za lokal na podlagi najemne pogodbe. Ali gre za to terjatev ali ne je stvar presoje in to lahko opravi samo sodišče v rednem pravdnem postopku.
ZJN-2 do novele in tudi po noveli ZJN-2B ni določal naročnikove obveznosti neposrednih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Deseti odstavek 5. člena izvajalske pogodbe in dopis toženke z dne 3.10.2014 (dano soglasje k podizvajalcu) ne pomenijo akcepta nakazila in nenazadnje ne gre za izjavi toženke podizvajalki, ampak za izjavi toženke izvajalcu (prvi odstavek 1036. člena OZ). Velja pritrditi zavzemanju toženke s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso , da bi moral biti akcept nakazila dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, predvsem pa konkretiziran glede obveznosti, ki jo mora izpolniti asignat, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla.
Zmotno je tožničino stališče, da so bile te njene terjatve pripoznane s strani izvajalca in naročnice, ker nihče ni zavrnil njenih začasnih situacij. Potrditev količine in vrednosti opravljenih del (100%), čemur so situacije namenjene, namreč ne pomeni pripoznanja obstoja terjatev iz naslova 10% zadržanih sredstev. Ta sredstva so namenjena zavarovanju naročnika oziroma pri podizvajalski pogodbi zavarovanju izvajalca glede (napak) kakovosti izvedenih del.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - predujem - doplačilo predujma - plačilo predujma
Ker je izvedbo dokaza z izvedencem predlagala predlagateljica, je sodišče prve stopnje po odmeri nagrade in stroškov za pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki presegajo že s strani predlagateljice plačan predujem, doplačilo predujma utemeljeno naložilo v plačilo predlagateljici (prvi odstavek 153. člena ZPP).
tuja sodna odločba - evropski nalog za izvršbo - izvršba na podlagi tuje odločbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz potrdila o evropskem nalogu za izvršbo (z dne 26. 9. 2023 in se nanaša na prvo tujo sodbo) razviden naslov dolžnika (in skrajšana firma) medtem, ko je iz Ajpes razvidno, da obstaja samo ena pravna oseba s tem nazivom in naslovom, zato ni imelo dvoma, da gre za dolžnika. Slednjih ugotovitev sodišča dolžnik ne izpodbija.
URS člen 39, 22. ZIZ člen 53, 239, 267, 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
Lojalna razlaga določb nacionalne zakonodaje pomeni razlago, skladno s stališči, izraženimi v odločbah SEU (tudi C- 287/22, za katero pritožba očita, da se nanjo primarno opira izpodbijana odločitev), zato uporaba takšne lojalne razlage s sklicevanjem na sodbe SEU ne predstavlja mehanske aplikacije.
Kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče vsebino določb ZIZ razlagalo evroskladno z jezikovno in namensko razlago (ki sta lastni našemu nacionalnemu pravu), zato pritožba ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost uporabljenega načela primarnosti in razlagalnega pristopa ter ne izkaže trditev o uporabi določb ZIZ contra legem.
SPZ člen 95, 96, 97, 131, 186, 186/2. ZPP člen 2, 2/1, 319, 319/3, 324.
pobotni ugovor - delni umik - stvarnopravne reparacije - identičnost s tožbenim zahtevkom - ekvivalenčna teorija
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 26/2024 presodilo, da se toženec zaradi obrambne narave svojega procesnega pobotnega ugovora z njim ne more več braniti po tem, ko tožnik delno umakne svojo tožbo za terjatev, ki je v celoti ali delno identična s toženčevo terjatvijo, s katero se brani s pobotnim ugovorom.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
izdelava elaborata - materialni stroški - nagrada za pisno izdelano mnenje
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 3. 2024 izvedencu naložilo izdelavo geodetskega posnetka stanja z natančnim prikazom poteka parcelnih mej v naravi (npr. s prikazom robov zelenic oz. zasaditev, robnikov, dovoznih cest, zabojnikov za smeti, parkirnih mest, poti itd.), zato ni pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da sodišče izvedencu ni odredilo izdelave izvida. Izvedenec je naloženo nalogo opravil in 4. 9. 2024 predložil pisni izvid z geodetskim posnetkom, zato mu poleg povrnitve materialnih stroškov pripada tudi plačilo za pisno izdelavo izvida po prvem odstavku 40. člena Pravilnika v znesku 350 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084765
KZ-1 člen 83. ZKP člen 511, 511/5.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - osebni stečaj prosilca - zdravstvene težave - zavrnitev prošnje - načelo kontradiktornosti
Pritožnik sam navaja, da izbris obsodbe iz kazenske evidence potrebuje zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Navedba pritožnika, da bi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence lahko dosegel odpust obveznosti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni tista tehtna okoliščina na podlagi katere bi, ob dejstvu, da obsojeni ni bil obsojen za novo kaznivo dejanje in drugih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožnik, lahko lahko vodili do drugačne odločitve, kot jo izpodbija s to pritožbo.
ZUP člen 68, 68/1, 68/2. ZP-1 člen 64, 155, 155/2.
pritožba - priporočena oddaja vloge - dan prejema vloge pri sodišču - pravočasnost
Skladno z drugim odstavkom 68. člena ZUP pa se v primeru, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
Omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov ureja določba 63. člena ZVoz-1.
Pri tem četrti in peti odstavek navedenega člena ZVoz-1, ki sta bila dodana z novelo ZVoz-1D, določata, da upravna enota, ki prejme zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in mu hkrati določi rok, v katerem mora uskladiti veljavnost vozniškega dovoljenja z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom. Uskladitev se izvede na način, da imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti odda veljavno vozniško dovoljenje, upravna enota pa mu izda novo vozniško dovoljenje. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, ki vozniškega dovoljenja do določenega roka ne uskladi z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom, na podlagi katerega mu je pravica do vožnje motornih vozil omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, upravna enota z odločbo omeji veljavnost vozniškega dovoljenja na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, kar izhaja iz veljavnega dokončnega zdravniškega spričevala.
Ob navedeni veljavni zakonski ureditvi (naknadne) omejitve veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvenih razlogov pritožbeno sodišče zaključuje, da določba osmega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1 kot objektivni zakonski znak prekrška določa neveljavnost vozniškega dovoljenja kot javne listine oziroma vožnjo v nasprotju z omejitvijo, vpisano na vozniškem dovoljenju. Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja (iz katerega izhaja veljavnost do leta 2033) s strani UE, zato ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - neprimeren dokaz
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi dokazni predlog storilca z zaslišanjem njegove hčere obrazloženo zavrnilo, zgolj dejstvo, da hčere ni zaslišalo, ne predstavlja posega v storilčevo pravico do obrambe.
Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev tega dokaznega predloga so sicer neprepričljivi, vendar pa očitana zavrnitev tega dokaznega predloga ni mogla vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe, saj je bila navedena priča, kot pritožba sama izpostavlja, predlagana v zvezi s trditvami v ZSV, da storilec prekrška ni storil in da zanj ne more biti odgovoren. Ob takem substanciranju dokaznega predloga pa je zaključiti, da ga obramba ni ustrezno konkretizirala, saj iz predloga ne izhaja, katera konkretna materialnopravna relevantna dejstva glede storilčeve odgovornosti za prekršek, ugotovljen s tehničnimi sredstvi, bi lahko navedena priča potrdila2. Tak dokazni predlog pa ne omogoča zaključka o njegovi materialnopravni relevantnosti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o kršitvi 68. člena ZP-1 oziroma o vnaprejšnji dokazni oceni sodišča prve stopnje.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - krivda - malomarnost
Storilec ki ravna iz malomarnosti, ne deluje zaradi negativnega odnosa do poškodovane pravne dobrine, ne odloča se torej zoper to pravno dobrino, temveč ravna nepazljivo. Zveza med ravnanjem in posledico bo presegala golo naključje, ker je posledica potencialno vsebovana v ravnanju, ki nasprotuje dolžni pazljivosti. Zaključek, da storilec ravna lahkomiselno, je tako možen le ob ugotovitvi dolžne (objektivne in subjektivne) pazljivosti, pri čemer je kršitev objektivne dolžne pazljivosti del protipravnosti, kršitev subjektivne dolžne pazljivosti pa predmet ugotavljanja znotraj krivde.
Sodišče prve stopnje storilcu očita kršitev dolžne pazljivosti, pri čemer pa iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, na katerih dejstvih sodišče prve stopnje temelji zaključek, da je storilec v konkretnem primeru to bil dolžan preveriti. Te dolžnosti starša namreč ne določa noben zakon, iz razlogov izpodbijane sodbe pa tudi ne izhajajo nobene ugotovljene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bila ta nevarnost tako objektivno kot subjektivno predvidljiva.
pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega postopka
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni.
Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.
Ker tega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni storilo, prav tako pa vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, so utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka.
pravica do pravnega sredstva - priznanje in izvršitev sodnih odločb - pravica do uporabe lastnega jezika - smotrnost uvedbe postopka
Četudi je upoštevati, da z ugoditvijo pobudi in vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Slovenije v drugi državi članici EU sodišče potrjuje pravilnost izvedenega postopka v Republiki Sloveniji in jamči, da so storilcu v postopku o prekršku bile zagotovljene vse procesne pravice po pravu Republike Slovenije, predvsem pravica do uporabe lastnega jezika v postopku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, je ugotoviti, da mora glede zagotovitve učinkovitega pravnega sredstva sodišče v obrazcu iz Priloge 10 potrditi le, da je v primeru, če je bila odločba izdana v pisnem postopku, oseba bila osebno ali prek zastopnika pooblaščenega po pravu države izdaje obveščena o pravici in rokih za vložitev pravnega sredstva. Zato zaključki sodišča prve stopnje o izvotlitvi pravice do pravnega sredstva (ter s tem kršitvi 25. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) stranki, ki je zoper prevedeno odločbo vložila redno pravno sredstvo po zagovorniku, v zvezi s katerim ni bilo dvoma, da razume slovenski jezik, le razlogi za njegovo zavrnitev ji niso bili sporočeni v prevodu, presegajo okoliščine, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati glede na 196. v povezavi s 197. členom ZSKZDČEU-1, zgolj dejstvo, da stranki, ki ima v postopku (slovenskega) zagovornika ni bila vročena sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje (s katero se je stranka seznanila v svojem jeziku), pa ne zadošča za zaključek, da je bila storilcu v zvezi z vsemi izdanimi odločbami kršena pravica do poštenega postopka1.
ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
ustavitev vozila - svetlobni in zvočni signali
Določba 101. člena ZPrCP od udeležencev cestnega prometa zahteva brezpogojno ustavitev le pri predpisanem znaku modre svetilke in kratkega zvočnega signala, saj se pri ostalih znakih zahteva ustavitev vozila le, če je potrebno zaradi neovirane vožnje vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo ter le v smislu zagotovitve proste poti vozilu s prednostjo oziroma vozila za spremstvo (primerjaj vse točke tretjega odstavka 101. člena ZPrCP).
ne bis in idem - subjektivna identiteta - ustavitev postopka
Ob tem, ko je za zaključek o spoštovanju načela ne bis in idem oziroma res iudicata potrebno ugotoviti tako objektivno kot tudi subjektivno identiteto med dejanjem in odločbo o prekršku1, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa subjektivna identiteta ne izhaja, je zaključek izpodbijane sodbe o potrebi po ustavitvi postopka zaradi upoštevanju načela ne bis in idem, nezakonit.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje - načelo pravnomočnosti odločbe
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je v času prekrška vozila druga oseba, katere podatke sporoča. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano.
vročitev odločbe - pravica do izjave - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ureja osebno vročanje dokumentov stranki, se za osebno vročitev šteje tudi vročitev s fikcijo. Ta glede na četrti odstavek 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če dokumenta v 15 dneh ne prevzame (kot je bilo tudi v konkretnem primeru), pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (kot je bilo v konkretnem primeru).
Tožena stranka bi s predlaganim zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika zgolj potrdila lastno navedbo, da je vložila dopolnitev predloga za taksno oprostitev z navadno pošto, kar ne zadošča. Sodišče z vlogo ne razpolaga, tveganje pri oddaji vloge z navadno pošto pa nosi stranka.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/1-8, 71/1-11 71/2, 71/2-4. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršba po uradni dolžnosti - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - nenadomestno dejanje - odlog izvršbe - neizpolnitev obveznosti - nedenarna obveznost - zavrnitev predloga - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Dolžnik zgolj s pavšalnimi navedbami in brez podaje dokazov, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, ker denarno kaznovanje sodišča ni enkratno dejanje, glede na to, da gre v obravnavani zadevo za izterjavo denarne kazni po uradni dolžnosti v znesku 150 EUR (zaradi prisilitve izpolnitve terjatve iz že pravnomočnega izvršilnega naslova), ne more uspeti. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da škoda (izterjava izrečene denarne kazni zaradi neizpolnitve obveznosti), ki dolžniku nastane zaradi izvršbe same (oziroma njene realizacije), ni škoda v smislu 71. člena ZIZ. Prav tako dolžnikove navedbe o eksistencialni ogroženosti zaradi (zgolj) možnosti izrečenih denarnih kazni v prihodnosti (če bo dolžnik vztrajal pri neizpolnitvi obveznosti) tudi ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).