izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zdravstveni pregled
Ker tožnik ni opravil zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten, je kršil pogodbene obveznosti. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je zaradi kršitve podala tožena stranka, je zakonita, od tožene stranke tudi ni bilo mogoče pričakovati, da bi s tožnikom delovno razmerje nadaljevala do izteka odpovednega roka, saj bi storila prekršek, če bi mu še naprej dovolila opravljanje dela (brez opravljenega zdravstvenega pregleda).
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6, 398, 398/1.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Glede na to, da se je prejšnji postopek končal s pravnomočno sodbo z dne 18. 1. 2008, potni nalogi iz leta 2009 ne predstavljajo novega dokaza, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko dovolilo obnovo postopka. Nova dejstva in novi dokazi so lahko dopustna vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118, 118/2. KZ člen 246.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zakoniti zastopnik - poslovodstvo - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti
Upoštevaje, da je tožena stranka pravna oseba, je za presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, kdaj se je z razlogom za odpoved in s storilcem seznanilo poslovodstvo, ki je po zakonu pristojno za zastopanje. Iz tega razloga za začetek teka roka ne zadošča, da je bil z nekaterimi dejstvi seznanjen eden izmed članov poslovodstva, ampak je rok začel teči, ko je poslovodstvo tožene stranke prišlo do prepričanja o obstoju razloga za podajo odpovedi in o storilcu , kar je bilo, ko ga je prej omenjeni član s tem seznanil.
sodna taksa za pritožbo - procesna predpostavka - namen 1. odstavka 105.a člena ZPP - ustavna pravica do pritožbe - možnost taksne oprostitve
Ker je v zakonu urejena možnost, da stranka uveljavlja oprostitev plačila takse za pritožbo, če njenega plačila ne zmore (3. odst. 105. a čl. ZPP), ni mogoče pritrditi pritožniku, da je kršena njegova z ustavo zajamčena pravica do pritožbe.
ZDR člen 82, 82/2, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 97, 97/1, 142, 142/3, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – predsednik uprave
Tožnik je bil kot predsednik uprave odgovoren za sklenjene pravne posle. S tem, ko je sklenil pogodbo brez soglasja skupščine, ki je bila škodljiva za družbo, je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi te kršitve mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 424.
subjektivna sprememba tožbe – kršitev načela kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave - opustitev vročitve subjektivne spremembe tožbe – zamudni sklep – pravilna vročitev tožbe
Ker je tožnik spremenil ime toženca (subjektivna sprememba tožbe) z vlogo, ki pa novo označenemu tožencu ni bila vročena, sodišče ne bi smelo izdati zamudnega sklepa. Storjena je zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Uporaba prekluzij je predpisana z namenom pospešitve postopka, torej v funkciji načela ekonomičnosti, in je dopustna, vse dokler ne prizadene pravice strank do izjave v postopku in zgolj disciplinira njihovo procesno aktivnost. Glede na takšen smisel ureditve in ob upoštevanju načel ter procesnih kavtel pravdnega postopka je torej jasno, da bistvena kršitev pravil postopka ne more biti podana, četudi sodišče prve stopnje pri odločanju upošteva trditve strank, ki so glede na citiran člen ZPP sicer prepozne, v kolikor je bila glede teh trditev nasprotni stranki zagotovljena pravica do izjave.
Določba 378. člen ZOR o zastaranju terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, niso uporabljive, če ne obstaja neposreden pogodbeni odnos med dobavitelji in toženko.
ZPIZ-1 člen 187. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
Zavarovancu, ki je dopolnil pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški ter je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izključno po predpisih ene ali obeh držav pogodbenic brez seštevanja zavarovalnih dob, se prizna pravica do starostne pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, prebite v tej državi pogodbenici.
Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP-D po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, se postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.083,42 EUR.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/2, 10. ZPP člen 108, 108/5.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - vročanje v države članice Evropske unije - overjen prevod v jezik zaprošene države
Ker je bilo sodišče v obravnavanem primeru s strani organa za sprejem obveščeno, da naslovnik zavrača sprejem pisanj in zahteva prevod pisanj v uradni jezik zaprošene države, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopati v skladu z določili 2. odstavka 8. člena uredbe, ki dopušča možnost zavrnitve sprejema pisanja. Zato je tožečo stranko pravilno pozvalo naj nepopolno vlogo – mandatno tožbo s prilogami, plačilni nalog in sklep sodišča, ki jih zaradi zavrnitve sprejema pisanja ni bilo mogoče vročiti toženi stranki, dopolni tako, da predloži overjene prevode v jeziku zaprošene države članice, sicer postopka ni mogoče nadaljevati.
ZPP člen 116, 116/1, 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – javna listina – mnenje osebnega zdravnika psihiatra – časovna točka presoje upravičenosti razlogov
Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Mnenje zdravnika psihiatra je popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Tožnik se glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje se ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno.
preživnina – vezanost sodišča na zahtevek – stroški postopka
V družinskih sporih lahko sodišče določi višjo preživnino, kot je zahtevana v tožbenem zahtevku. Vendar pa mora sodišče pred tem strankam dati možnost, da se o tem izjavijo.
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, postane vrednotno izmaličena, če bi stroške, ki so po naravi skupni, morala kriti tista stranka, ki je založila predujem.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.
prehodne in končne določbe ZST-1 – sodna taksa za revizijo
V primeru, ko je bila sama revizija vložena sicer po uveljavitvi ZST-1, sam postopek pa je pričel teči pred uveljavitvijo tega zakona, je potrebno uporabiti postopek in tudi višino takse, kot je veljalo po ZST.
uporaba slovenskega prava - spor z mednarodnim elementom – kriterij najtesnejše zveze – pogodba o finančnem leasingu – pogajanja za sklenitev pogodbe
Ker so pogajanja za sklenitev pogodbe o finančnem leasingu potekala v Sloveniji, do sklenitve pogodbe pa ni prišlo, ima pravno razmerje tesnejšo vez s slovenskim pravom.