motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - dokazovanje
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. V invalidskem postopku mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto v ugodnih klimatskih pogojih in v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Tožnik je bil skladno s to pravico premeščen na ustrezno delovno mesto. Ker je bil za delo na tem delovnem mestu (v skladu z omejitvami) v spornem obdobju zmožen, je neutemeljen tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe toženca in da se mu prizna bolniški stalež.
oprostitev plačila sodne takse – obseg in vsebina drugih sporov kot kriterij
Dejstvo, da je tožeča stranka v drugem sporu dosegla oprostitev plačila sodne takse ne pomeni, da bi avtomatično morala tudi v tem sporu uspeti s svojim predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 76, 76/2, 167, 170, 170/2, 194, 194/4. ZNP člen 36. ZS člen 2, 2/3.
razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke – neuspešna prodaja nepremičnine - nepoložitev predujma za izvršilne stroške
Če izvršilno sodišče ustavi izvršbo v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na prodajnih narokih, upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zaznamovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar pa med to izjemo konkretna situacija (ko je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo, ker upnik v določenem roku ni položil predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine) ne spada.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 8, 8/1, 9, 9/6, 239.
začasna odredba – res iudicata – identiteta pravovarstvenega zahtevka
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Kdaj gre za identiteto pravovarstvenega zahtevka – v obravnavanem primeru za identiteto prvo in drugo vloženega predloga za izdajo začasne odredbe – je potrebno presojati tako glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja, kot tudi glede na zatrjevano dejansko stanje, ki je bilo v posamezni zadevi, ki naj se obravnava, podlaga za predlog sodišču, da izda začasno odredbo.
izvršba na nepremičninni - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – nepravnomočnost sklepa o izvršbi
ZIZ za zaznambo postopka v zemljiški knjigi in vknjižbo hipoteke ne predvideva, da bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen, ravno tako tega ne predvidevata določili 86. in 88. člena ZZK-1, ki urejata zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti.
zavrženje tožbe – res iudicata – identičnost zahtevka
Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi z dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi sodbe povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek.
Ker sta tožeči stranki v sporu uspeli le delno, in sicer glede spremembe izpodbijanih odločb v zvezi s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, nista pa uspeli s tožbenim zahtevkom na razvrstitev v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti, glede na uspeh v pravdi nista upravičeni do povrnitve vseh stroškov, temveč le do sorazmernega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064208
OZ člen 132, 168.
izgubljeni dobiček – nesklepčnost
Zavrnitev tožbenega zahtevka je posledica nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na obstoj in višino škode. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim izgubljenim dobičkom podala le trditve o prihodkih, ki bi jih ustvarila, če zatrjevanega škodnega dogodka ne bi bilo, ne pa tudi trditev o odhodkih, ki bi ji nastali v zvezi z opravljanjem dejavnosti v relevantnem obdobju.
ZPIZ-1 člen 187. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
Zavarovancu, ki je dopolnil pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški ter je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izključno po predpisih ene ali obeh držav pogodbenic brez seštevanja zavarovalnih dob, se prizna pravica do starostne pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, prebite v tej državi pogodbenici.
O tem, kateri dokazi se izvajajo v skladu z 213. členom ZPP, odloča sodišče, to pa ne pomeni, da ima diskrecijsko pravico. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti argumentirana. S tem, ko sodišče za ugotovitev tožnikovih navedb glede relevantnih dejstev ni izvajalo predlaganih dokazov, ni ravnalo v skladu s formalnimi okvirji proste dokazne ocene, saj ta ni bila vestna in skrbna in je v posledici tega prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/2, 10. ZPP člen 108, 108/5.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - vročanje v države članice Evropske unije - overjen prevod v jezik zaprošene države
Ker je bilo sodišče v obravnavanem primeru s strani organa za sprejem obveščeno, da naslovnik zavrača sprejem pisanj in zahteva prevod pisanj v uradni jezik zaprošene države, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopati v skladu z določili 2. odstavka 8. člena uredbe, ki dopušča možnost zavrnitve sprejema pisanja. Zato je tožečo stranko pravilno pozvalo naj nepopolno vlogo – mandatno tožbo s prilogami, plačilni nalog in sklep sodišča, ki jih zaradi zavrnitve sprejema pisanja ni bilo mogoče vročiti toženi stranki, dopolni tako, da predloži overjene prevode v jeziku zaprošene države članice, sicer postopka ni mogoče nadaljevati.
preživnina – vezanost sodišča na zahtevek – stroški postopka
V družinskih sporih lahko sodišče določi višjo preživnino, kot je zahtevana v tožbenem zahtevku. Vendar pa mora sodišče pred tem strankam dati možnost, da se o tem izjavijo.
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, postane vrednotno izmaličena, če bi stroške, ki so po naravi skupni, morala kriti tista stranka, ki je založila predujem.
ZPP člen 116, 116/1, 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – javna listina – mnenje osebnega zdravnika psihiatra – časovna točka presoje upravičenosti razlogov
Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Mnenje zdravnika psihiatra je popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Tožnik se glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje se ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno.
objektivna odškodninska odgovornost železnice – vlak - prehod čez železniško progo - prečkanje proge izven prehoda – sokrivda – alkoholiziranost - prispevek oškodovanca
Železnice objektivno odgovarjajo za škodo, nastalo pri tem, ko poškodovanec prečka tire. To ni povsem nepričakovano, če se zgodi na mestu, kjer je to zelo pogosto, da je to opazno tudi zaradi uhojene steze in kjer tudi nesreče niso redke. Oškodovanec, ki je tam prečkal tire, pa jih ne bi smel, in je bil pod močnim vplivom alkohola (2,33 – 2,39 g/ na kg), je za nesrečo sam kriv 80 %.
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v zadevi opr. št. I Pg 381/2005 izvedenec že ocenil vrednost opravljenih del, plačilo, katerih se v tem sporu uveljavlja, ne izhaja, da bo v njem tudi ugotovljen obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, v katerem se uveljavlja zahteva za dokončanje dogovorjenih del.