Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v zadevi opr. št. I Pg 381/2005 izvedenec že ocenil vrednost opravljenih del, plačilo, katerih se v tem sporu uveljavlja, ne izhaja, da bo v njem tudi ugotovljen obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, v katerem se uveljavlja zahteva za dokončanje dogovorjenih del.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vračunanje daril v dedni delež - aktivna legitimacija dediča - zahtevek na uveljavitev lastninske pravice
Tožnika uveljavljata lastninskopravne zahtevke, saj sta kot dediča vstopila v pravice zapustnika in imata zato pravico uveljavljati zahtevke proti sodediču, ki je zapustnikov dolžnik. Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagajo tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kateremkoli veljavno pravnem temelju, razen na dednopravnem.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062040
ZPP člen 108, 108/1, 180, 339, 339/2, 339/2-14.
civilna kazen – nedoločen zahtevek – neizvršljiv izrek – sodba na podlagi pripoznave – javno priobčevanje fonogramov
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 424.
subjektivna sprememba tožbe – kršitev načela kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave - opustitev vročitve subjektivne spremembe tožbe – zamudni sklep – pravilna vročitev tožbe
Ker je tožnik spremenil ime toženca (subjektivna sprememba tožbe) z vlogo, ki pa novo označenemu tožencu ni bila vročena, sodišče ne bi smelo izdati zamudnega sklepa. Storjena je zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
prehodne in končne določbe ZST-1 – sodna taksa za revizijo
V primeru, ko je bila sama revizija vložena sicer po uveljavitvi ZST-1, sam postopek pa je pričel teči pred uveljavitvijo tega zakona, je potrebno uporabiti postopek in tudi višino takse, kot je veljalo po ZST.
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 112. člena in nasl. OZ tudi za sodno poravnavo.
Skladno z določbo 112. člena OZ spremenjene okoliščine stranko, ki se nanjo sklicuje, upravičujejo do razveze in ne do spremembe pogodbe - možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je dana nasprotni stranki, ki želi pogodbo vzdržati v veljavi.
Toženec ni izkazal obstoja okoliščin iz 104. člena SZ-1, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ne bi bilo mogoče odpovedati najemne pogodbe, kljub temu da ni v celoti poravnal najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062036
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – civilna kazen – sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – sklepčnost zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062048
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 17, 17/2. ZPPCP-1 člen 1. OZ člen 629, 629/1, 678, 678/1, 680, 680/1, 689, 689/1.
odgovornost prevoznika - napaka - malomarnost - oprostilni razlogi na strani prevoznika - oprostilni razlogi po cmr - mednarodni cestni prevoz - postanki prevoznika na poti - zavarovana relacija - nastanek zavarovalnega primera
Prevozniško odgovornost enako definirata tako OZ kot CMR, le ureditev splošnih oprostilnih razlogov je po CMR nekoliko drugačna. Po OZ se prevoznik reši odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala kot posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Po CMR pa je prevoznik oproščen odgovornosti, če je škodo povzročil upravičenec z napačnim ravnanjem, iz malomarnosti ali z navodili, ki niso bila dana kot posledica prevoznikove napake ali malomarnosti, ali če je škoda posledica naravne napake blaga ali okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Primerjava pokaže, da je tretji oprostilni razlog po CMR za prevoznika celo ugodnejši, glede na to, da ne vsebuje elementa zunanjosti dogodka. Po CMR je torej prevoznik med drugim oproščen odgovornosti, če je poškodba tovora posledica okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. Enako velja tudi za merilo za presojo, ali je bilo mogoče določen dogodek preprečiti in odvrniti. Oprostilni razlog je podan, če dogodka ne bi mogla preprečiti ali se mu izogniti oseba povprečnih lastnosti. Ne zahteva se absolutne neprepričljivosti ali neodvrnljivosti dogodka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je prevoznik pokazal ustrezno skrbnost, saj se je vračal proti Sloveniji iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani, in je prevoz opravljal na relaciji v skladu z navodilom tožeče stranke, pravilno parkiral na urejenem avtocestnem parkirišču v bližini slovensko – hrvaške meje pri Zagrebu in s tem v največji možni meri zmanjšal možnost nastanka škode na blagu, ki ga je prevažal, pri čemer je prevozniku nujno potrebno priznati pravico do postankov na poti, ki v konkretnem primeru glede na relacijo niso bili pretirani, saj se je prevoznik ustavil prvič.
ZZVZZ člen 80, 80/4, 81, 81/2, 81/2-1. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost
Ker je tožnik skladno z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in je zmožen za delo z določenimi omejitvami, je sodišče prve stopnje njegovo začasno nezmožnost za delo pravilno ugotavljalo upoštevaje delo z omejitvami, za katerega je zmožen kot invalid III. kategorije.
vknjižba lastninske pravice – pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče je opravilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja in v korist nasprotnih udeležencev na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče tako predlagatelju kot nasprotnima udeležencema naložilo, da drug drugemu izstavita zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na nepremičninah, katerih vpis se v obravnavani zadevi predlaga (5. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.
ugovor proti opominu za plačilo zapuščinske takse – zahteva stranke za izdajo odločbe o odmeri takse
Sodišče druge stopnje s sklepom z dne 21.10.2009 ni odločalo o plačilu zapuščinske oziroma opominske takse. Tisti del pritožbe, vložene proti sklepu o dedovanju, v katerem je pritožnik ugovarjal plačilu sodne takse, je treba v skladu z določbo 27. člena ZST obravnavati kot zahtevo stranke, za izdajo odločbe o odmeri takse.
zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
izvajanje zaporne kazni – nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora – fizični napad sojetnika – skrbno ravnanje – zagotavljanje varnosti in reda - nenaden napad – objektivna odgovornost
Izvajanje zapornih kazni, četudi gre praviloma za sobivanje z ostalimi zaporniki v istem prostoru, brez dvoma ne predstavlja nevarne dejavnosti. Za škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel zaradi fizičnega napada sojetnika, tožena stranka zato ni odgovorna po pravilih o objektivni odgovornosti.
Delavci zavarovanca tožene stranke (pazniki v zaporu) so pred obravnavanim dogodkom glede zagotavljanja varnosti ter reda in discipline pri zapornikih ravnali skladno z določili Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov. Tudi drugačna organizacija oziroma večje število paznikov ne bi moglo preprečiti nenadnega in nerazložljivega napada sozapornika na tožnika.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/2, 10. ZPP člen 108, 108/5.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - vročanje v države članice Evropske unije - overjen prevod v jezik zaprošene države
Ker je bilo sodišče v obravnavanem primeru s strani organa za sprejem obveščeno, da naslovnik zavrača sprejem pisanj in zahteva prevod pisanj v uradni jezik zaprošene države, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopati v skladu z določili 2. odstavka 8. člena uredbe, ki dopušča možnost zavrnitve sprejema pisanja. Zato je tožečo stranko pravilno pozvalo naj nepopolno vlogo – mandatno tožbo s prilogami, plačilni nalog in sklep sodišča, ki jih zaradi zavrnitve sprejema pisanja ni bilo mogoče vročiti toženi stranki, dopolni tako, da predloži overjene prevode v jeziku zaprošene države članice, sicer postopka ni mogoče nadaljevati.
pridobitev zastavne pravice – dobrovernost – lex commissoriae
Opustitev pridobitve verige pogodb, ki bi bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis prvega toženca, ni dokaz slabe vere druge toženke, saj je prvi toženec drugi toženki zamolčal, da je po že sklenjeni pogodbi s tožnikoma, s katero je drugi toženki izkazal lastništvo zastavljenega stanovanja, sklenil še pogodbo s pridržkom lastninske pravice. Šele kombinacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je, kot je odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, privedla do ničnosti obeh pogodb (zaradi kršenja prepovedi lex commissoriae), za nedobrovernost pa bi morala biti toženka z njo seznanjena.
Sklep o odmeri sodne takse je v skladu z ZST ustrezen pravni naslov za postopanje po 29. členu ZST, kar pomeni, da sodišče po neuspešnem preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, v nadaljnjem 15-dnevnem roku sporoči neizpolnitev taksne obveznosti pristojnemu davčnemu uradu, naj takso prisilno izterja. Izdaja plačilnih nalogov zatorej po ZST ni predvidena niti potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067014
ZPP člen 81, 274, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 42, 42/1.
načelo kontradiktornosti – pravni interes – procesne predpostavke – izguba pravnega interesa – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – odškodninska odgovornost poslovodstva – notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka.
Za odškodninsko odgovornost poslovodstva v razmerju do upnikov, mora biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) izpolnjena dodatna, posebna predpostavka, in sicer mora biti nad družbo začet stečajni postopek.