ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0065544
ZIKS člen 145, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja – lastninsko preoblikovanje podjetij – vrnitev v naravi – zavezanci za vračilo
Za presojo, ali je mogoča vrnitev obeh parcel v naravi in kdo je zavezanec, zato ni odločilno, da gre za kmetijski zemljišči, ki bi morali že po samem zakonu postati last RS oziroma občin in se prenesti v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na podlagi 14. člena ZSKZ. Odločilno je torej, ali sta bili tudi sporni parceli predmet zaključka lastninskega preoblikovanja in privatizacije na podlagi določb ZZLPPO in ker je odgovor pritrdilen pomeni, da je zahteva predlagateljev po vrnitvi spornih parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke neutemeljena.
ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 282, 282/1. ZPSto-2 člen 41, 41/1, 44.
sodba na podlagi odpovedi – osebna vročitev – obvestilo o pošiljki – vročitev na vratih stanovanja – nepristop tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo – možnost obravnavanja pred sodiščem
Določbo 3. odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati tako, da mora vročevalec obvestilo o pošiljki pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, na vratih stanovanja pa le v primeru, ko je prva možnost izključena.
V primeru izredne socialne pomoči mora prejemnik predložiti dokazila, da je sredstva porabil za vnaprej določen namen, sicer 18 mesecev po prejemu izredne socialne pomoči ni upravičen do prejema izredne socialne pomoči. Rok za predložitev dokazil o namenski porabi sredstev ni začel teči z nakazilom na tožničin bančni račun, temveč je začel teči z dnem, ko je tožnica nakazana sredstva (o nakazilu katerih predhodno ni bila obveščena) dvignila z bančnega računa. Tožnica roka ni zamudila, njen zahtevek za odpravo odločb o zavrnitvi izredne socialne pomoči pa je utemeljen.
pogodba o delu – napake na delu – kvaliteta dela ob predaji
V kolikor delo nima takšnih kvalitet, naročnik ni dolžan prevzeti dela. Navedeno pomeni, da je odločilno zgolj stanje/kvaliteta dela ob njegovi predaji.
Tožbeni zahtevek za dodatno plačilo ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal,da je v spornem obdobju delo opravljal več kot osem ur dnevno. Kot dokaz je predložil le evidenco, ki jo je pisal zase in za ostale delavce tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj iz izpovedi priče izhaja, da tožnik nadurnega dela ni opravljal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena poskusnega dela
Tožnik je nekajkrat zamudil pri oddaji gotovine in potnih nalogov. Glede na dejstvi, da so na enak način ravnali nekateri drugi delavci, predvsem sem pa delavec, ki je tožnika uvajal v delo, in da tožena stranka ni imela urejeno, koliko gotovine lahko delavec obdrži pri sebi, ni mogoče šteti, da je zaradi tožnikove zamude utemeljena negativna ocena poskusnega dela.
Upoštevati je potrebno, da mora biti kriterij, kdaj je nek dogodek nepričakovan, strog in objektiven: potrebno je presoditi, ali voznik avtobusa na potek dogodkov res ni mogel vplivati tako, da bi škodo preprečil (»izključnost vzroka«), ali se posledicam dejanja voznika osebnega vozila res ni mogel izogniti ter nadalje ali je bilo njegovo dejanje nepričakovano.
Ob ugotovitvi, da bi tožeča stranka oviro na cesti morala pričakovati, je potrebno nadalje ugotoviti, ali je storila vse, da bi se ji lahko izognila – v nasprotnem primeru namreč ni bila povsem skrbna, zato naj (so)trpi posledice oz. drugače: kritično situacijo je res povzročil voznik osebnega vozila, vendar je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, da je voznik avtobusa osebno vozilo prepozno opazil in je prepozno začel zavirati.
Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja izplačilo plač (nadomestil plače) po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi pri tem uveljavljal tožbeni zahtevek v zvezi z nezakonitostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi (češ da mu je tožena stranka v odpovedi določila prekratek odpovedni rok). Ker tožnik v tem delu odpovedi ne izpodbija in ne zahteva priznanja delovnega razmerja za naprej, mu je delovno razmerje prenehalo z datumom, navedenim v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Od tega datuma dalje pa ne more biti več upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja (plače oz. nadomestila plače).
Po določilu 12. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Vendar pa velja prvenstveno načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev (3. čl. OZ), zaradi česar velja tista ureditev, ki jo stranki določita v medsebojni pogodbi (le da ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli).
Vročilnica kot potrdilo o vročitvi je sestavljena skladno z določbo 1. odst. 149. člena ZPP, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je v njej zapisano.
ZPIZ -1 člen 4, 116, 116/5, 121, 261, 261/1, 261/3.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – mnenje invalidske komisije
Tožnik, ki je bil v času očetove smrti star 27 let in ki do tega časa ni postal nezmožen za samostojno življenje in delo niti invalid I. kategorije invalidnosti, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
zaslišanje stranke – izostanek iz naroka – opravičeni rok za izostanek – opravičilo izostanka
Osebna navzočnost stranke in njeno zaslišanje ni pogoj za obravnavanje. Zakon sicer ne predpisuje, da mora biti opravičilo za izostanek z naroka podprto z dokazom, vendar se to razume samo po sebi, saj gre za trditev o neki okoliščini, ki naj bi imela pomemben učinek: sodnikov preizkus tehtnosti opravičila, preklic in preložitev naroka, obvestitev vabljenih strank, zadržek v rednem poteku pravde in drugo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – pravica do obrambe
Ker kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, v pisni obdolžitvi niso bile časovno in vsebinsko opredeljene, tako da niso omogočale priprave na zagovor, je treba šteti, da tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala, nezakonita.
napotitev na pravdo – močnejša pravica – delitev solastnine – domneva lastnika nepremičnine – superficius solo cedit
SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, in da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavni del nepremičnine. Izključna lastninska pravica nasprotnega udeleženca je zato manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pogoj za zasedbo delovnega mesta
Tožnica na dan odpoved ni imela naziva, zaradi česar ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Iz tega razloga ji je tožena stranka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Upoštevaje predvsem, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen le dve leti, da je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti in da se je po petih mesecih ponovno zaposlil, je primerna odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi odškodnina v višini plače in pol.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je bil najslabše ocenjen v primerjavi z ostalimi delavci na istem delovnem mestu.
ZZZPB člen 70. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 11.
denarno nadomestilo
Odklonitev zaposlitve oziroma ravnanje, ki povzroči, da delodajalec odkloni zaposlitev kandidata, ima za posledico prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih.
Odmera pokojnine ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistvo odločanja je o sami pravici do pokojnine, medtem ko je vprašanje, ali je bila ta pokojnina pravilno izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločbe in sicer v okviru rednih oziroma če so za to izpolnjeni zakonski pogoji izrednih pravnih sredstev. V sporni zadevi so odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine postale pravnomočne, zato je toženec zahtevo za odmero pokojnine po določbi 6. odstavka ZPIZVZ utemeljeno zavrgel.