pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
regresni zahtevek zavarovalnice zoper alkoholiziranega voznika - odgovornost oškodovanca - omejitev zahtevka zaradi vedenja oškodovanca za alkoholizirano stanje voznika
Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah – sekundarni strah – poseg v osebnostno pravico
Strah, ki ga je tožnica trpela zaradi grožnje tožene stranka, da jo bo ubila, ne more biti kvalificiran kot sekundarni strah, ampak kot poseg v njene osebnostne pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060658
OZ člen 346, 347, 347/1. ZASP člen 153, 153/1, 153/2, 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorske pravice - avtorska organizacija – občasne terjatve – zastaranje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - sprememba tarife - sporazum - enostranski akt
Plačilo honorarja se v skladu s pogodbo izvaja mesečno, zato terjatve zastarajo v 3-letnem zastaralnem roku za občasne terjatve.
Ker je ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053418
ZZK-1 člen 197, 199, 199/2, 199/3. ZPP člen 366a/3.
posredovanje podatkov iz informatizirane glavne knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov – osebni podatki
Ker se zbirni podatki o premoženju določene osebe (pritožnice) posredujejo uporabnicama, ki izkazujeta interes za posedovanje teh podatkov, in ker sta tudi uporabnici podatkov dolžni varovati pridobljene podatke, kolikor imajo zaradi zbirnosti delno tudi naravo osebnih podatkov, privolitev pritožnice za njihovo posredovanje ni potrebna.
zastaranje terjatve zavarovanca do zavarovalnice pri zavarovanju pred odgovornostjo
Če je oškodovanec vložil tožbo za plačilo odškodnine zoper tožečo stranko, začetek teka zastaralnega roka terjatve zavarovanca do zavarovalnice pri zavarovanju pred odgovornostjo ni vezan na plačilo odškodnine, ampak na čas, ko je tožeča stranka prejela odškodninsko tožbo.
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj se uporablja za tiste stavbe, v katerih so se etažni lastniki odločili za obračun stroškov za toploto na osnovi merilnih naprav, ki omogočajo določanje deležev porabljene toplote posamezne odjemne enote (3. člen Pravilnika). Iz spisa ne izhaja, da bi etažni lastniki takšen sporazum sprejeli, niti da bi imeli tehnične zmogljivosti, ki bi omogočale individualno odčitavanje porabljene toplote.
Zaznamba spora v zemljiški knjigi ima po določbi 2. odstavka 80. člena ZZK-1 za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oz. predznamovana z učinkom v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. V obravnavani zadevi pa je v zemljiški knjigi pri obeh nepremičninah vknjižena lastninska pravica na predlagatelja, zaradi česar takih učinkov v smeri varstva zemljiškoknjižnega vpisa ne potrebuje, saj je njegova pravica že vknjižena in s tem zavarovana. Zaznamba spora je mogoča le v primeru, kot tožeča stranka, katere lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, sproži spor zoper toženca, ki je na teh nepremičninah vknjižen kot lastnik.
OZ člen 393, 406. ZPP člen 286, 286b, 286b, 339/2-8.
solidarnost upnikov
Ker je bil tožnik le ena od pogodbenih strank podjemne pogodbe (na strani naročnikov) in je tudi plačal le del dogovorjenega plačila in ni trdil, da je solidarnost dogovorjena, ni zakonske podlage, da bi tožnik lahko od tožene stranke terjal zmanjšanje plačila v višini stroškov celotne sanacije strehe (enako velja tudi za primer, da bi se zahtevek obravnaval kot odškodninski).
V Splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne police in ki jih je vnaprej pripravila zavarovalnica, razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, ni jasno razmejena. To pa pomeni, da je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, torej tožnika.
Ne gre za zmoto o predmetu delitve, če je stranki znana vrednost nepremičnine, ki se deli, in vrednost kredita, ki še ni odplačan, pa se ga zaveže prevzeti.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je dolžno takso za tožbo v obravnavani zadevi plačala v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, prav tako pa ni pravočasno vložila predloga za oprostitev plačila sodne takse (njen predlog je bil s sklepom z dne 15.2.2010 zavržen), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da se tožba v skladu s 3. odst. 105.a člena ZPP šteje za umaknjeno, pravilna.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40-4, 41, 41-4.
izvedenec - izvedenina - materialni stroški izvedenca - nagrada za izvedensko delo - analiza kot del izvedenskega mnenja
Numerična analiza vožnje obeh vozil je le del izvedenskega mnenja kot takega in ne analiza v smislu 4. točke 41. čl. in 4. točke 40. čl. Pravilnika, zato izvedencu za ta del mnenja ne gre še posebna nagrada.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za izostanek z naroka
Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti - žaljivost
Osumiti nekoga za krajo zgolj zato, ker je v času, ko naj bi prišlo do kraje denarnice (toženec je krajo prijavil 3 dni po dogodku), delal pred trgovino, kjer je toženec avto parkiral in pri tem poudarjati, da je Rom, je pri tožniku lahko vzbudilo negativne občutke, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa so takšne obdolžitve objektivno žaljive.