spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari – prekinitev postopka delitve stvari – napotitev na pravdo – potrebnost napotitve na pravdo
Ker spor o predmetu delitve že teče, napotitev na pravdo ni potrebna; za čas, dokler se vprašanje, kaj je lahko predmet delitve, na matičnem področju ne reši, pa je treba prekiniti postopek delitve.
Pravni prednik tožnikov I.T. ni užival spornih nepremičnin v dobri veri, da so njegova izključna lastnina, glede na to, da so bile sporne nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze I.T. in M.T. in zato predstavljajo njuno skupno premoženje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah – sekundarni strah – poseg v osebnostno pravico
Strah, ki ga je tožnica trpela zaradi grožnje tožene stranka, da jo bo ubila, ne more biti kvalificiran kot sekundarni strah, ampak kot poseg v njene osebnostne pravice.
Sodišče ne more stranke oprostiti plačila sodnih taks za takse, glede katerih je taksna obveznost nastala pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Tako določa 13. člen ZST-1, tako pa je določal tudi 1. odst. 14. člena ZST, ki je veljal do uveljavitve novega ZST-1.
upnik – procesna legitimacija za vodenje tujega spora za pridobitev lastninske pravice – ugotovitvena tožba
Upnik pridobi procesno legitimacijo za vodenje tujega spora za pridobitev lastninske pravice v pravdnem postopku šele, če najprej vloži predlog za izvršbo na nepremičnino. Te procesne legitimacije na vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP upnik nima, če hkrati ne vloži tudi predloga za izvršbo.
O toženčevi v (procesni) pobot uveljavljani terjatvi mora biti odločeno v izreku, sicer je ta pomanjkljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi in se ga ne da preizkusiti, česar se ne da odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek pri ugovoru pobotanja v pravdi skladno s 3. odstavkom 324. člena ZPP sicer tročlenski, a enoten, kajti odločitev o dajatvenem delu zahtevka je pogojena z odločitvijo o ugotovitvenih delih (ne)obstoja terjatev strank.