parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
nasprotna izvršba – obseg vrnitve – obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi
Nasprotna izvršba je specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega zahtevka, ki je dopustna samo, če so izpolnjeni pogoji iz 67. čl. ZIZ. Določilo I. odst. 67. čl. ZIZ je potrebno tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. čl. OZ, ki določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
ureditev meje – določitev meje po močnejši pravici – soglasje strank - močnejša pravica – dokazna ocena
Le tedaj, ko je meja dokončno urejena v katastrskem postopku, se domneva močnejša pravica po tako določeni meji, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Res se nasprotni udeleženec ni strinjal z ureditvijo meje na podlagi močnejše pravice, vendar to glede na določbo 3. odstavka 77. člena SZP ni bila ovira za dokončanje postopka za določitev meje na podlagi močnejše pravice. Kadar vrednost spornega prostora ne presega dvojnega zneska, do katerega v sodnem postopku odloča sodnik posameznik (4.000,00 EUR), uredi sodišče mejo po močnejši pravici brez soglasja strank.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – odstop od pogodbe, če podjemnik ne odpravi napake – obligacija rezultata
Tožeča stranka ni upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala, saj ni dosegla rezultata, kot se je zavezala s podjemno pogodbo. Le uspešno opravljen, dokončan posel in s tem uresničen končni interes naročnika, pa je podlaga za to, da ima podjemnik pravico zahtevati plačilo od naročnika. Dela, ki jih mora zaradi dokončanja posla opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, sama po sebi niso vsebina njegove obveznosti.
izločitev sodnika – denarna kazen – zloraba procesnih pravic – dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika
Tožnica je podala v istem postopku štiri zahteve za izločitev sodnice, pri čemer je v njih vedno navajala iste razloge za izločitev, ponavlja pa jih tudi v pritožbi. Takšno njeno ravnanje je nedvomno sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zlorabo procesnih pravic in zato na podlagi 11. čl. ZPP utemeljeno izreklo tožnici denarno kazen.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Le izjemoma se lahko prisodi odškodnina tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine. Ob tem pa mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
pogodba o posrednem finančnem leasingu – razmerje z mednarodnim elementom – sekundarna navezna okoliščina – uporaba avstrijskega prava – zamudne obresti – oderuške obresti – procesne obresti – prepoved anatocizma – pravilo ne ultra alterum tantum
Presoja ugovora oderuških obresti in ne ultra alterum tantum po avstrijskem pravu.
ZIZ člen 270, 271. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 73, 73/2.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu -postopek zavarovanja
Tako je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi nesporno dejstvo, da so bile nepremičnine, glede katerih je bila pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, prodane tretjemu - družbi. Ker je dolžnik pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu zaznambo upravičil, je vpis prepovedi obremenitve in odtujitve izgubil učinek (drugi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi 1 – ZZK-1).
omejena poslovna sposobnost – osebni stečaj – poslovna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja – pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja
V skladu s 386. členom ZFPPIPP sicer poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta, omejena pa je tako, da slednji ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Takšni pravni posli so tako brez pravnega učinka. To velja tudi v konkretnem primeru, saj je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP omejena tudi njegova pravdna (procesna) sposobnost v enakem obsegu. Konkretna pravdna zadeva pa je taka, da sodi med posle, glede katerih velja omejitev iz 386. člena.
protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve – nastanek škode – objektivni zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok
Ko poteče objektivni zastaralni rok, je terjatev zastarana ne glede na to, če subjektivni rok še ni potekel.
uveljavljanje dednih pravic v pravdi - dediščinska tožba – vsebina zahtevka – dediščinska skupnost – dediči kot nujni sosporniki
Zahtevek, s katerim stranka uveljavlja dedno pravico, mora poleg ugotovitvenega dela o vrsti in vsebini dedne pravice vsebovati tudi dajatveni del, s katerim se od tožene stranke zahteva izročitev stvari oz. deleža teh stvari v last in posest.
Premoženje, o dedovanju katerega s sklepom o dedovanju še ni bilo odločeno, je skupno premoženje dedičev. Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Rezultat sodnega postopka ima podobne posledice kot razpolaganje, zato morajo v tovrstnih postopkih sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani; tudi tisti, ki tožnikov zahtevek priznavajo. Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine narekuje stališče, da so dediči v tovrstnih sporih nujni sosporniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007190
OZ člen 335, 619, 633.
odgovornost za napake – zastaranje – nastanek škode – konkretiziranost pritožbene navedbe
Pritožbena navedba, da sodišče ni izvedlo dokaznega postopka, “čeprav je tožena stranka o dodatnih stroških (torej škodi), ki jih je imela z dokončanjem tožnikovega dela in o popravilu napak tožnikovega dela, navajala že v ugovoru“, je premalo konkretizirana, da bi pritožbeno sodišče nanjo moglo konkretno odgovoriti.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnemu upravitelju
Ker Pravilnik predvideva nagrado za posamezna opravila, ki jih stečajni upravitelj opravi v stečajnem postopku (za izdelavo otvoritvenega poročila; za preizkus terjatev; za unovčenje stečajne mase in razdelitev) je določbo 34. člena novele potrebno razlagati tako, da se v primeru, če je opravilo, za katerega se odmerja nagrada, opravljeno po 13.6.2009, odmeri nagrada v skladu s Pravilnikom.
mandatna pogodba – obveznost rezultata – odstop od pogodbe – rok za odpravo kršitev
Tožena stranka je s prevzeto obveznostjo rezultata sprejela nase točno definirano nalogo, zato bi se morala zavedati, da mora ves čas ne le sama izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, pač pa tudi slediti povečanju prodaje in spremljati izvajanje obveznosti tožeče stranke, ki niso bile le finančne narave. Če bi ob spremljanju izvedbe izdelanega vsebinskega in terminskega načrta razvojnega programa zasledila, da rezultata, predvidenega s pogodbo, ne bo mogla izpolniti zaradi nesodelovanja tožeče stranke, bi morala nedvoumno opozoriti tožečo stranko, da bo s tem preprečila povečanje prodaje, ji določiti rok za odpravo kršitve in če v danem roku kršitev ne bi bila odpravljena, sama odstopiti od pogodbe iz krivdnih razlogov na strani tožeče stranke.
prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku – ničnost pravnega posla
Po 88. členu ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.
Tožena stranka, ki je aro prejela, za neizpolnitev pogodbe ni odgovorna, temveč je odgovorna tožeča stranka sama, glede na določbo 2. odst. 65. čl. OZ do vračila dvojne are ni upravičena. V 1. odst. 65. čl. OZ je določeno, da sme stranka, ki je aro prejela, prejeto aro obdržati v primeru, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. To pomeni, da tožeča stranka brez podlage zahteva vračilo tako dvojne are kot tudi plačane are.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – status zemljišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe o lokacijskem načrtu), ki je podlaga za razlastitev, oziroma je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred sprejetjem akta, s katerim je bilo spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.