ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2.
prekinitev postopka - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - škodni dogodek
Iz podatkov poslovnega registra RS izhaja, da se je 4. 8. 2010 nad toženo stranko začel stečajni postopek. Za ta primer ZPP v 4. točki 205. člena določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu. Pravna posledica prekinitve pravdnega postopka je prepoved sodišču, da v času prekinitve postopka opravlja kakršnakoli pravdna dejanja. Izjemo pomeni situacija, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP), saj lahko tedaj sodnik na podlagi obravnave izda odločbo. Takšna situacija je podana tudi v konkretnem primeru, saj je prekinitev postopka nastopila, potem ko so bila opravljena vsa pravdna dejanja strank v zvezi s pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato tudi odločilo v zadevi.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka navedla le, da ni izkazano, kaj je vzrok za nastalo škodo in kdo je odgovoren zanjo, ter da dolžnik s svojimi ravnanji ni povzročil izliva vode. Takšnih splošnih trditev pa ni mogoče šteti kot substancirano prerekanje trditev tožeče stranke o okoliščinah škodnega dogodka, kakor izhajajo iz njene pripravljalne vloge z dne 24. 8. 2009.
ugovor zoper sklep o izvršbi - davčni dolg – zavarovanje – hipoteka - predlog za izvršbo - prenehanje obveznosti
Določba 126.a člena ZDavP-2 (Ur. l. RS št. 117/2006) je jasna, upnik mora davčni dolg zavarovati najprej s hipoteko, zatem pa vložiti predlog za izvršbo na nepremičnino pred potekom zastaranja pravice do izterjave, le v takem primeru davčna obveznost ne preneha.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062046
OZ člen 376, 462, 634, 634/1, 638.
sklepčnost tožbe – jamčevanje za napake – pobotni ugovor - ne ultra alterum tantum
Tožena stranka morala v prvi vrsti konkretizirati „napako“ (da je tožeča stranka dobavila „nekaj drugega“ namesto naročenega, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto) tako, da bi jo opisala, t.j. opisala način, na katerega se je manifestirala v zaznavnem področju uporabnika. Neuporabnost programskega paketa, na katerega se je v postopku na prvi stopnji sklicevala, je pravni standard in ne dejansko vprašanje. Standardu neuporabnosti da konkretno vsebino sodišče, ki pa tega ne more storiti, če stranka ne navede konkretnih lastnosti, zaradi katerih je bilo delo (ali stvar) neuporabno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003063
ZKP člen 394, 394/1. KZ člen 133, 133/2.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje – odločilna dejstva – drugačna presoja že ugotovljenih dejstev
Obdolženec, ki je namerno zadel z vozilom v oškodovanca, se je zavedal, da vsled samega zadetja ali pa z zadetjem povzročenega oškodovančevega padca, utegne oškodovancu povzročiti lahko telesno poškodbo. Tudi najblažje zadetje, če je bilo povzročeno namerno, ne izključuje obdolženčevega naklepa. Jakost trčenja bi se lahko odrazila le pri prepovedani posledici in pravni opredelitvi kaznivega dejanja, nikakor pa ne more vplivati na obdolženčevo krivdo.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 430, 430/2, 442, 442/1. KZ člen 217, 217/1.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – izvajanje dokazov – pravica do izjave
V primeru, ko se na ponovni obravnavi izvajajo dokazi, glede katerih se obdolženec v prejšnji fazi postopka ni mogel izjasniti, niso podani pogoji za izvedbo glavne obravnave v obdolženčevi nenavzočnosti.
odškodnina - nematerialna škoda - poškodbe, nastale v prometni nesreči- premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči
Presoja višine odškodnine za nematerialno škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – povečanje tožbenega zahtevka – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – sodna pristojnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Pritožba ima prav, da prvostopno sodišče tekom prvostopnega postopka ni izdalo posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe, kar bi v primeru, ko nasprotna stranka spremembi tožbe nasprotuje, v skladu z določbo 185. člena ZPP moralo storiti. Ker prvostopno sodišče v vmesnem sporu ni odločilo, ali naj se sprememba tožbe dopusti (to je storilo šele v izpodbijani sodbi), postopek pa je nadaljevalo na podlagi spremenjene tožbe, je s tem storilo kršitev postopka relativnega značaja. Tožena stranka bi v pritožbi morala konkretno opredeliti, na kakšen način je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, česar pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča ni storila. Zgolj s pavšalnimi trditvami o vplivu kršitve na izpodbijano sodbo pa ne more uspeti
ustavna razveljavitev zakonske določbe – učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe – zamudna sodba – odsotnost tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo
Po 44. členu ZUstS se del zakona, ki ga Ustavno sodišče razveljavi, uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP, zaradi česar je moralo izpodbijano zamudno sodbo po uradni dolžnosti razveljaviti, saj je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 266, 266/1, 272. ZPP člen 365, 365/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - stik otroka s staršem - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev
Če se predlaga izdaja začasne odredbe preden je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek (prvi odstavek 266. člena ZIZ), je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in samo začasno odredbo pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. V takem postopku se ne uporabljajo določbe 408. člena ZPP, saj je ta poseben postopek predpisan za spore iz razmerij med starši in otroki.
upravljanje večstanovanjske hiše – naloge upravnika – spor majhne vrednosti – ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti
Upoštevaje okoliščino, da je bila določena mesečna pavšalna cena za več taksativno naštetih nalog upravnika, bi morala tožena stranka postaviti konkretiziran ugovor tako, da bi določno navedla, katere/ih od naštetih pogodbenih obveznosti upravnik ni izpolnjeval. Na konkretnejši ravni, kot je postavljen ugovor, pa se sodišče do tožničinih navedb ni dolžno niti se ne more opredeljevati.
URS člen 14, 14/2, 33, 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 109, 110, 177.
vdovske pokojnine
Ker je pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine izvedena pravica, ki jo družinski član pridobi na podlagi zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca, je stališče, po katerem naj bi bila izbira med pokojninami že izčrpana pri tujem nosilcu zavarovanja, nedopustno in posega v pravico iz 33. člena Ustave RS. Pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni odvisna od tega, ali jo upravičenci uveljavljajo po zavarovancu ali po uživalcu pokojnine. Odločilno je le, ali na strani umrlega in na strani tožnice obstajajo vsi pogoji, ki jih mora vdova izpolnjevati za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST in ZST-1
Za presojo predlagane oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo je za presojo vseh vprašanj treba uporabiti ZST, ker je bila tožba vložena še v času njegove veljavnosti.
Da bi se tožeča stranka razbremenila svoje obveznosti povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki, mora ob umiku tožbe zatrjevati, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljala s tožbo, kakor tudi, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen.
Kršitev pravice do zagotovitve dela pri toženi stranki po izteku mandata ravnatelja, ki je opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, predstavlja prenehanje delovnega razmerja na drug način (z iztekom mandata ravnatelja oziroma s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi), kar pomeni, da je treba sodno varstvo uveljavljati v roku 30 dni od dneva izteka mandata ravnatelja oziroma prenehanja delovnega razmerja.
Oškodovanec je v starosti 20 let utrpel hudo poškodbo vratne hrbtenice in pretres možganov s posledično posttravmatsko stresno motnjo, zato je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti ter bodoče fizične bolečine, strah, skaženost in psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 35.000,00 EUR kar predstavlja 35 povprečnih plač v času sojenja (19.11.2009).
poseg v ustavno pravico do sodnega varstva – zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Določilo 108/2 člena ZPP je bilo v času odločanja še v veljavi. Odločitvi kljub temu ni mogoče priznati legitimnosti, ker je z njo poseženo v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, ki se uresničuje neposredno na podlagi ustave.