SPZ člen 44, 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 360, 360/1.
priposestvovanje služnosti poti – trenutek priposestvovanja – dogovor o priznanju služnosti – učinek vpisa služnosti v zemljiško knjigo
Kasneje podpisana pogodba o priznanju služnosti ni ustvarila služnosti poti, temveč je služnost nastopila po samem zakonu po poteku priposestvovalne dobe. Pogodba o priznanju služnosti poti omogoča vpis služnosti v zemljiško knjigo brez pravnomočne ugotovitvene sodbe, vpis v zemljiško knjigo pa ni konstitutivne narave.
ZDR člen 5, 57, 184. ZVZD člen 5, 6. OZ člen 131, 149, 150, 153.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Odškodninska odgovornost tožene stranke (zaposlitvene agencije) za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu pri uporabniku, h kateremu je bil napoten, ni izključena. Kot zaposlitvena agencija ima v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more prenesti na uporabnika oziroma izvajalca. V kolikor pa jih pogodbeno prenese na uporabnika oziroma izvajalca, je to le njuno notranje razmerje, ki na pravice delavcev iz pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – škoda
Tožena stranka za novo škodo, ki je tožniku nastala, ne odgovarja, ker tožnik ni dokazal, da je škoda nastala kot posledica izpostavljenosti hlapom solne kisline med opravljanjem dela.
delno plačilo - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - varno delo
Tožena stranka ni ustrezno ukrepala in ni zagotovila, da bi se delo razkladanja odpadkov s tovornjaka opravilo na varen način, ampak je tožnik pri razkladanju stopil na tovornjak. Ob takem načinu dela je prišlo do nesreče pri delu, za nastanek katere tožena stranka krivdno odgovarja.
Invalidnost se za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti (11. člen ZPIZ/92), ugotavlja glede na sposobnost opravljanja dejavnosti in ne opravljanja dela na delovnem mestu.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.
nova odmera pokojnine
Ker s pravnomočno odločbo o priznanju starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007 pri tožnici ni bilo odločeno o vštevanju dela plač za leta 1990 do 1994, ki tudi niso bili zajeti v obrazcu M4, ti podatki o izplačilu plač v spornem obdobju predstavljajo novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007, in je potrebno zahtevo za upoštevanje teh plač pri odmeri pokojnine z dne 19. 8. 2008 obravnavati kot zahtevo za novo odmero pokojnine.
Ker tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več, temveč je pod določenimi pogoji še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – uporaba materialnega prava - valorizacija delno plačane odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, telesne bolečine, udarec in zvin desne rame, udarec v desno ključnico, udarec v desno koleno, nateg vratnih mišic.
nadomestilo plače - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mandat - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker tožnik po prenehanju mandata ravnatelja ni sprejel ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mu je tožena stranka dolžna v času odpovednega roka zagotavljati izplačilo nadomestila plače v višini njegove plače po zadnji veljavni (odpovedani) pogodbi o zaposlitvi (in ne v višini plače, kot jo je tožnik prejemal pred začetkom opravljanja funkcije ravnatelja).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063483
ZIL-1 člen 123, 123a. ZIZ člen 274, 275.
začasna odredba - kršitev patenta - ničnost patenta – neugodne posledice izdaje začasne odredbe - varščina kot pogoj za začasno odredbo - pravočasnost predloga za začasno odredbo
Odlašanje z odločitvijo o predlagani začasni odredbi v položaju, ko sta tožeči stranki verjetnost svoje pravice izkazali z ugotovitveno odločbo URSIL, ki temelji tudi na polnem preizkusu patenta (tudi s strani strokovnjakov farmacevtske stroke), do pridobitve novega izvedenskega mnenja, bi pomenilo, da bi sodišče glede obstoja pravice terjalo višjo stopnjo skladnosti svoje predstave od predpisane stopnje verjetnosti.
Ugotavljanje pogoja za izdajo začasne odredbe po točki c) 2. odst. 123. člena ZIL-1 terja primerjanje neugodnih posledic na strani obeh pravdnih strank, to je tožeče stranke ob neizdaji začasne odredbe v primerjavi s posledicami na strani tožene stranke ob izdaji začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno. Posledice, ki jih je potrebno primerjati, se ne kažejo nujno zgolj v grozeči materialni škodi, ki bi jo morale stranke na konkretizirani ravni izkazati. Zakon uporablja pojem „neugodne posledice“ in ne zgolj škode. Potrebno je zato tehtati tudi morebitne druge posledice glede na podano trditveno podlago obeh pravdnih strank.
1. odst. 275. člena ZIZ, ni mogoče uporabiti kot podlago za izdajo regulacijskih začasnih odredb iz 123. člena ZIL-1.
V kolikor izvedenec skladno s sklepom sodišča poda izvedensko mnenje, je upravičen do nagrade ne glede na to, ali sodišče njegovo mnenje upošteva pri odločitvi, in ne glede na to, ali se stranki z vsebino mnenja strinjata.
plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse
Tožeča stranka je pri plačilu le napisala napačno številko reference in ni navedla opravilne številke spisa. Iz priloženega dokazila je razvidno, da je na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani 20.5.2010 prispelo nakazilo sodne takse v pravilnem znesku, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti. V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZST-1 pa po opravljenem plačilu sodne takse tožeča stranka ni bila dolžna dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu takse.
starostna pokojnina - pokojninska doba - naknadno priznana pokojninska doba
Naknadno priznano obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. Pri pokojninah, uveljavljenih do 31. 12. 1999, je treba pri odstotnem povečanju pokojnine upoštevati določbo 1. odst. 52. člena ZPIZ/92, po kateri se je starostna pokojnina odmerila največ v višini 85 % pokojninske osnove. Kljub naknadno priznanemu vštetju časa izgnanstva – begunstva v skupno pokojninsko dobo, starostne pokojnine v višjem odstotku od 85 % ni mogoče odmeriti.
Ker tožnik ni bil zmožen opravljati dela skladno z omejitvami, kot izhajajo iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in s katero mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in sicer s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, je bila njegova začasna nezmožnost za delo pravilno ugotovljena.
Upoštevaje, da nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT vključuje tudi pridobivanje podatkov, potrebnih za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v sodnem postopku, tožena stranka do posebne nagrade za izvensodna opravila po tarifni številki 2200 ZOdvT ni upravičena.
pobot – ugotavljanje v pobot postavljene terjatve – prisojena terjatev pod pogoji prisilne poravnave
Tudi kadar se tožena stranka brani vtoževani terjatvi s trditvijo, da je prišlo do predpravdnega oziroma izvenpravdnega pobota terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, z njeno nasprotno terjatvijo do tožnika, pa je ta med pravdnima strankama sporna, je sodišče dolžno ugotavljati, ali je tožena stranka res imela terjatev do tožeče stranke, v kakšni višini je obstajala in kdaj je ta zapadla.
Prvostopno sodišče ni kršilo načela dispozitivnosti in razpravnega načela, ko je samo preračunalo, koliko znaša obveznost tožene stranke upoštevaje sklenjeno prisilno poravnavo, saj je to del materialnopravnega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
reparacija – reintegracija – odpoved pogodbe o zaposlitvi
V kolikor je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen, tožbeni zahtevek za reparacijo in reintegracijo ni utemeljen.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku dejansko obračunala in izplačala na njegov transakcijski račun ali z izročitvijo gotovine (potrdilo o izročitvi gotovine) dolgovane zneske regresa, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za obdobje od 2004 do 2008, ko tožnik regresov ni prejel.
pogajanja - odgovornost za neresna pogajanja - povrnitev stroškov
Za škodo vselej (tudi v primeru, ko poziv k zbiranju ponudb odda oseba javnega prava) odgovarja stranka, ki se je sicer pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.