• Najdi
  • 1
  • od 12
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS sklep II Ips 334/2014
    28.1.2016
    STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS0018200
    SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina - delitev solastnine - prevzemnik nepremičnine - solastniški delež
    Če solastninski upravičenec svoje lastninske pravice ne izvaja v obsegu, do katerega ga opravičuje njegov solastni delež, upoštevaje potrebe solastnikov, ki se nedvomno odražajo tudi v dosedanjem načinu rabe stvari, narekuje določitev prevzemnika, ki v trenutku delitve solastnine izkazuje večjo dejansko oblast nad stvarjo.
  • 2.
    VSRS sodba in sklep II Ips 170/2014
    28.1.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018168
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 128, 128/5, 367č, 371, 371/1, 377, 378, 384, 384/1. URS člen 14, 23, 26.
    povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost države za delo državnih organov - odgovornost države za delo sodišča - pomanjkljiva trditvena podlaga - dovoljenost dopolnitve revizije - laična dopolnitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje dopolnitve revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
    Ker uradnega preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne sodbe ni, mora revident revizijske razloge uveljavljati konkretizirano in obrazloženo. Zaslišanje stranke je le eden od dokazov za dokazovanje spornih dejstev, manjkajoče trditvene podlage pa v nobenem primeru ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, prav tako tudi ne sklicevanje na priložene dokaze.
  • 3.
    VSRS sodba II Ips 183/2014
    28.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0018263
    KZ člen 97, 97/3, 247, 247/2, 248. ZPP člen 378.
    dopuščena revizija - kaznivo dejanje - nedovoljeno sprejemanje daril - odpadla pravna podlaga - odvzem prejete premoženjske koristi v kazenskem postopku - podkupnina - premoženjskopravni zahtevek - naznanitev kaznivega dejanja - vrnitev podkupnine

    Pravdna stranka ni bila spoznana za krivo dajanja podkupnine in za zadržanje denarja, ki je bil sicer odvzet zakonito (četrti odstavek 247. člena KZ) ni več podlage. Enako velja tudi za sredstva iz naslova obresti, ki jih je sodišče pravilno dosodilo tožnikoma.

  • 4.
    VSRS sodba II Ips 192/2014
    28.1.2016
    STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VS0018217
    ZLNDL člen 3. Zakon o pravicah na delih stavb člen 4, 6.
    lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - etažna lastnina - skupni deli in naprave - funkcionalno zemljišče - lastninska pravica
    Čeprav je v družbeno lastninskem sistemu etažna lastnina nastajala brez ustreznih pravnih podlag in stanovanjske stavbe niso bile povezane z določeno zemljiško parcelo, pa so glede na tedanjo zakonodajo kupci stanovanja pridobili pravico uporabe tako na skupnih delih in napravah kot tudi na funkcionalnem zemljišču, kot so ga opredeljevali tedanji predpisi. Njihova pravica uporabe pa se je transformirala v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL.

    Glede na uvodoma povzete dejanske ugotovitve je tako pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da tožnica ni uspela dokazati, da je imela ob uveljavitvi ZLNDL na spornih nepremičninah pravico uporabe, ki bi se na podlagi 3. člena tega zakona preoblikovala v lastninsko pravico.
  • 5.
    VSRS Sklep I R 7/2016
    28.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00001474
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku
    Okoliščina, da je tožnica tašča nekdanje sodnice (pravdnega oddelka) sodišča, ki odloča v sporu, pri čemer je ta predlagana tudi kot ena od prič, bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča.
  • 6.
    VSRS Sodba I Ips 42080/2013-105
    28.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007842
    ZKP člen 257, 258.
    bistvena kršitev določb postopka - izvedenstvo - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - dokazni predlog v pritožbi
    Dokazni predlogi oziroma navedbe stranke v pritožbi so lahko uspešni le, če pri višjem sodišču vzbudijo dvom v pravilnost ali popolnost ugotovljenega dejanskega stanja.

    Obramba ne more šele v postopku pred sodiščem druge stopnje, ker svojemu trditvenemu bremenu pred sodiščem prve stopnje ni zadostila, z mnenjem strokovnjaka, ki ga je sama angažirala, uspešno izpodbijati strokovnosti odrejenega izvedenca in s tem tudi pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja ter odločilnih dejstev v prvostopenjski sodbi.
  • 7.
    VSRS Sodba I Ips 11225/2012-146
    28.1.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007860
    KZ-1 člen 264, 264/1.
    dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja – uradno dejanje
    Obsojenec je dal denar S. za to, da ta posreduje pri izvršitelju, da se uradno dejanje ne opravi, torej je dal darilo za nezakonito posredovanje.
  • 8.
    VSRS Sodba I Ips 53346/2012-93
    28.1.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007849
    KZ-1 člen 186, 186/1.
    kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog -- zakonski znaki kaznivega dejanja - proizvodnja - količina - konoplja
    Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje prepovedane droge po 186. členu KZ-1 že iz zakonskega znaka „proizvodnja“ izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s pridelavo, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.

    V določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal.
  • 9.
    VSRS Sodba XI Ips 22595/2015-282
    28.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007892
    ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 371, 371/1-11.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor – podaljšanje pripora – koluzijska nevarnost - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum
    V primeru podaljšanja pripora po vloženi obtožnici po opravljeni preiskavi je utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, pravnomočno ugotovljen že s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave, zato se po ustaljeni sodni praksi lahko v primeru, če se pripor podaljša po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, sodišče v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo.
  • 10.
    VSRS Sodba I Ips 27963/2011-406
    28.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS2007809
    ZKP člen 248, 340, 340/2, 342. URS člen 29.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – načelo neposrednosti - dokazni postopek - izvedenstvo – pravica do neposrednega zaslišanja izvedenca - branje izvedenskega mnenja - pripombe strank na izvedene dokaze
    V situaciji iz drugega odstavka 340. člena ZKP, ko sta stranki dali soglasje, da se na glavni obravnavi prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca oziroma njegov pisni izvid in mnenje, gre za strankino odpoved pravici do kontradiktornosti ob izvedbi tega dokaza. Glede na dano soglasje se odpoved pravici do neposrednega zaslišanja domneva; ni pa soglasja obrambe mogoče razumeti kot popolno, jasno in izrecno odpoved pravici, da (v nadaljevanju postopka) zahteva neposredno izvedbo takega dokaza (toliko bolj, če izvedenec za obdolženca obremenjujoč izvid in mnenje v postopku poda le pisno). Zato je treba po izvedbi dokaza na način iz drugega odstavka 340. člena ZKP, ob upoštevanju tudi določbe 342. člena ZKP ugotoviti, ali se obramba odpoveduje pravici do neposrednega zaslišanja izvedenca.

    Pravica do zaslišanja izvedenca kot del obsojenčeve pravice do obrambe pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje - te pravice zato ni dopustno pogojevati z zahtevo po materialnopravni izkazanosti trditvenega bremena, kot pri novih dokaznih predlogih.
  • 11.
    VSRS sodba II Ips 117/2014
    28.1.2016
    MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018207
    EKČP člen 10. URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 178, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina - preklic izjave - objava opravičila - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - žaljivost trditev - žaljiva obdolžitev - resničnost dejstev - vrednostna sodba - mnenje
    Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Ločiti je treba med objavo dejstev, ki lahko škodujejo dobremu imenu, in med objavo mnenja, ki vsebuje (žaljive) vrednostne sodbe. Pri slednjih po naravi stvari ni mogoče (drugače kot pri dejstvih) zahtevati, da bi bile podvržene dokazovanju resničnosti. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, tudi vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
  • 12.
    VSRS sklep II Ips 208/2014
    28.1.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018265
    OZ člen 131, 131/1, 190. ZPP člen 5, 239, 239/2, 239/2-5.
    najemna pogodba - vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - pogodbena odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do izjave v postopku - odgovor na navedbe pravdnih strank
    Obveznost sodišča odgovoriti na dejanske trditve stranke in njena pravna naziranja ni absolutna, saj sodišče, če so ta očitno neutemeljena oziroma pravno nepomembna, nanje ni dolžno odgovarjati. Če pa bi strankine navedbe (ob predpostavki njihove resničnosti, torej njenega dokaznega uspeha) lahko pripeljale do utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa niso, je sodišče nanje dolžno odgovoriti.
  • 13.
    VSRS sklep II Ips 211/2014
    28.1.2016
    DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018209
    SPZ člen 70. ZNP člen 128, 129, 130.
    dopuščena revizija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja v pravdi - deleži na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - soglasje nasprotne stranke - solastnina - delitev solastne stvari

    V primeru, ko toženec ves čas postopka obrazloženo nasprotuje delitvi skupnega premoženja v pravdi, sodišče takšne delitve ne sme izpeljati proti njegovi volji. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike praviloma razdeli posamezna stvar, razen seveda, če solastniki predlagajo, da se obenem delijo tudi druge solastne stvari.

    Poleg tega toženec utemeljeno ugovarja, da sodišči prve in druge stopnje tudi nista pravilno uporabili petega odstavka 70. člena SPZ. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost.

  • 14.
    VSRS Sklep II Kr 37577/2015-999
    28.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007801
    ZKP člen 201, 201/1-3, 205, 205/2.
    pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - nedovoljen dokaz - ponovitvena nevarnost
    Sodišče, ko odloča o priporu, lahko ugotovi le, če gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. V tej fazi postopka sodišče ne ocenjuje dokazov, temveč ugotavlja le, ali so v spisu podatki in dokazi na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje.
  • 15.
    VSRS Sodba I Ips 13880/2011-164
    28.1.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007859
    KZ-1 člen 200, 200/1.
    kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju -
    Poslovodstvo družbe tudi v primeru izjemno oteženih pogojev poslovanja ne sme iskati ustreznih, za družbo ugodnih poslovnih odločitev z neupoštevanjem oziroma kršenjem veljavne zakonodaje.
  • 16.
    VSRS Sodba I Ips 25499/2012-102
    28.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007878
    ZKP člen 420, 420/5.
    zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve - izčrpanje pravnih sredstev – sojenje v nenavzočnosti
    Da bi Vrhovno sodišče presojalo obsojenčeve navedbe o neizpolnitvi pogojev za sojenje v njegovi nenavzočnosti, bi moral že v pritožbi zoper sodbo in ne šele v zahtevi za varstvo zakonitosti navesti konkretne razloge, s katerimi bi utemeljeval navedeno kršitev.
  • 17.
    VSRS sodba II Ips 275/2015
    28.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0018171
    ZZZDR člen 51. ZPP člen 212, 370, 370/3, 378.
    skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - trditveno in dokazno breme
    Ob nesporni ugotovitvi, da je bilo premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze med pravdnima strankama, je trditveno in dokazno breme o tem, da ne gre za skupno premoženje, na toženki, ki zatrjuje njegovo drugačno naravo. Po vsebini gre za trditev in dokazovanje, da premoženje ni bilo pridobljeno z delom oziroma iz sredstev, pridobljenih z delom.
  • 18.
    VSRS sodba II Ips 190/2014
    28.1.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018172
    OZ člen 460, 460/1, 460/3, 468.
    prodajna pogodba - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - motorno vozilo - leto proizvodnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
    Ugotovitev, da je bilo tožniku znano leto proizvodnje vozila, utemeljuje sklep, da je privolil, da kupi stvar s takimi lastnostmi. To dejstvo je tista pravotvorna okoliščina, ki glede na ureditev jamčevanja za stvarne napake ustanavlja ali ukinja tožnikovo pravico na podlagi 468. člena Obligacijskega zakonika.
  • 19.
    VSRS sklep I R 5/2016
    28.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018149
    ZPP člen 67. ZD člen 163.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - zapuščinski postopek - prebivališče dedičev
    Upoštevajoč dejstvo, da vsi dediči prebivajo na območju Okrajnega sodišča v Domžalah, in okoliščino, da je pri Centru za socialno delo v Domžalah v teku postavitev skrbnika za poseben primer mladoletnim otrokom, sodišče ocenjuje, da bo zapuščinski postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Domžalah.
  • 20.
    VSRS Sklep I Ips 60324/2012-165
    28.1.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007857
    ZKP člen 92, 92/2-7, 95, 95/1, 420, 420/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – stroški kazenskega postopka
    Ugovori vložnika, da bi moral stroške odvetnika plačati sam pooblastitelj – zasebni tožilec, ne pomenijo ugovorov pravne narave, še manj ugovorov, o katerih bi lahko Vrhovno sodišče odločilo o pomembnem pravnem vprašanju.
  • 1
  • od 12
  • >
  • >>