Tožnik lahko zaradi solidarne zaveze toženkinih zavarovancev od toženke zahteva plačilo seštevka zavarovalne vsote, seveda če ta ne dosega višine njegove terjatve.

Če je senat sodišča druge stopnje spoznal, da je za odločitev o zadevi bistveno vprašanje dobre vere, pa sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem ni ugotovilo, je s tem ugotovilo tudi, da je treba za popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (prva alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP). V takšnem primeru bi moralo razpisati obravnavo ali pod pogoji iz 355. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje. Le izjemoma je namreč, upoštevaje načelo pospešitve, gospodarnosti in smotrnosti vodenja postopka, določene kršitve glede na njihovo naravo mogoče odpraviti na drugi stopnji brez obravnave, in sicer le, če pri tem niso kršene pravice pravdnih strank. Namen pritožbene obravnave je v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno- ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje. Še zlasti je to pomembno v primerih, kot je tudi obravnavani, ko lahko drugačno materialnopravno naziranje na drugi stopnji pripelje do neugodne pravnomočne sodbe, ki je za tožnika (zaradi posledične spremembe sodbe sodišča prve stopnje) sodba presenečenja.