V izreku izpodbijane odločbe mora biti navedeno podržavljeno premoženje, za katerega je določena odškodnina in delež. Obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo, v smislu določnosti zahtevka za denacionalizacijo, je navedba parcele, kolikor pa površina parcele ni znana, je treba v ugotovitvenem postopku ugotoviti površino.
Ob preizkusu zakonitosti izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odvzem pravice do BPP vezala na napačno odločbo, saj v izreku pravne posledice odvzema BPP veže na odločbo z dne 11. 9. 2006, s katero tožnici ni bila odobrena BPP, temveč razrešen postavljeni odvetnik in postavljena nova odvetnica. Izrek izpodbijane odločbe ni določen in izvršljiv, in je zato izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna. Takšen izrek dopušča različna tolmačenja, ne glede na to, da se lahko njegova vsebina ugotovi posredno iz obrazložitve odločbe. Določnost in izvršljivost odločbe se presoja le na podlagi izreka, saj ima le izrek posledice za tožnico oz. je lahko le izrek pravnomočen.
zemljiški kataster - ureditev meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka - domneva strinjanja s predlagano mejo
Tožnik sodnega postopka ureditve sporne meje ni sprožil, zato je prvostopni organ pravilno štel, da tudi on soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Če odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilec udeleži ali ne. Zgolj prepis zakonskega teksta v odločbi ne zadošča, pač pa je treba kriterije iz 24. člena ZBPP presoditi na konkretnem primeru. Ugotovitev, da je pomembno, da prosilko v postopku zastopa odvetnik, ker sama nima pravnega znanja, za presojo očitne nerazumnosti zadeve iz 24. člena ZBPP ni relevantna. Če gre za očitno nerazumno zadevo, prosilec pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči nima, ne glede na to, ali sam ima ali nima ustrezno pravno znanje.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava
Do spremembe katastrskega stanja parcele 1821/129 (njene površine) glede na leto 1992, je prišlo v letu 1996, kar je upošteval geodet tudi ob meritvah 21. 5. 2010. Upoštevanje prejšnjih meritev je pravilno, ker ga k temu zavezuje ZEN.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZEN člen 11, 12, 28, 28/1, 61/1, 61/2.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Tožniki v času tega upravnega postopka in v času izdaje odločbe niso bili zemljiškoknjižni lastniki parcele 1832/4. Zgolj postopek vzpostavljanja t.i. posadne listine kot pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, na podlagi katere bi se določena oseba lahko v evidenco zemljiške knjige vpisala kot lastnik posameznih nepremičnin, še ne pomeni, da ta oseba že izkazuje pravni interes za sodelovanje v geodetsko upravnih postopkih v zvezi s temi nepremičninami kot stranka, pridobitelj ali stranski udeleženec.
ZUP člen 142, 142/1. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - nepriznanje lastnosti stranke v postopku - napačen pravni pouk - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V zadevi je sporno, ali ima tožeča stranka v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja lastnost stranke v postopku. Gre za vprašanje, ki ga mora organ, ki vodi postopek, reševati ob upoštevanju materialnega predpisa, ki ureja neko področje (v konkretnem primeru ZGO-1). Če organ osebi ne prizna lastnosti stranke v postopku, mora izdati sklep zoper katerega je dovoljena posebna, samostojna pritožba (prvi odstavek 142. člena ZUP). Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru prvostopenjski organ, tudi ob upoštevanju materialnih določb ZGO-1, ki se nanašajo na vprašanje, kdo je upravičena oseba predlagati izdajo uporabnega dovoljenja, ni imel zakonske podlage za izdajo spornega ugotovitvenega sklepa (po vsebini sklepa o nepriznanju lastnosti stranke v postopku).
Tožeča stranka je bila na vložitev tožbe napotena z napačnim poukom o pravnem sredstvu. V takem primeru ima stranka možnost ravnati se po veljavnih predpisih (torej v konkretnem primeru vložiti pritožbo), ali pa ravnati se po pouku, kar pa ji ne more iti v škodo.
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 39/7. URS člen 69.
omejitev lastninske pravice - javni interes - kulturni spomenik državnega pomena - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice
Odločanje o pravici do nadomestila škode, ki lastniku nastane, ker se mu zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine, razglašene za spomenik, je po določbah 39. člena ZVKD-1 upravna zadeva; o zahtevku za odškodnino odloča ministrstvo, če gre za spomenik državnega pomena oziroma pristojni organ občine, ki je spomenik razglasila, če gre za spomenik lokalnega pomena. Šele če je zahtevek po temelju pravnomočno zavrnjen, ga lahko lastnik spomenika uveljavlja v pravdi pred pristojnim sodiščem.
najemniki denacionalizacijskih stanovanj - nepovratna in kredita sredstva - zahteva za izdajo odločbe
Izkazana okoliščina, da najemnik – prejšnji imetnik stanovanjske pravice - uveljavlja pravice v zvezi s stanovanjem, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku prvotnemu lastniku vrnjeno, torej denacionalizirano, je za priznanje pravic po določbah 173. člena SZ-1 bistvena. Ker v obravnavanem primeru to ni, tožnik pravic po 173. členu SZ-1 ne bi mogel uveljaviti niti v primeru, da bi bil (prejšnji) imetnik stanovanjske pravice na predmetnem stanovanju.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo - molk organa druge stopnje
Za odločitev o zahtevi so potekli vsi roki določeni v 28. členu ZUS-1, zato so izpolnjene procesne predpostavke v primeru vložene tožbe zaradi molka organa.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika - ugotavljanje razlogov za razrešitev
V konkretni zadevi je razrešitev odvetnice predlagal tožnik, zato gre za situacijo iz devetega odstavka 30. člena ZBPP, in ne odvetnica, zaradi česar bi tožena stranka morala v postopku ugotoviti, ali so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na njeni strani. V postopku bi tako tožena stranka morala ugotoviti, ali postavljena odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti. V primeru ugotovitve, da ni razlogov za razrešitev na strani odvetnice, bi tožena stranka morala tožnikovo zahtevo za razrešitev postavljene odvetnice zavrniti. Tožena stranka pa je zaključila, da so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika in s tem dejanski stan iz desetega odstavka 30. člena ZBPP s pravnimi posledicami po enajstem odstavku 30. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa v konkretni zadevi ni izkazano, da gre za to situacijo.
DDV - odmera akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - sodbe SEU
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V ponovnem postopku bo moral organ prve stopnje objektivne okoliščine na strani tožnika celovito oceniti v skladu s pravom EU in nacionalno zakonodajo in ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pri ocenjevanju tožnikovega subjektivnega elementa pa z natančno navedbo in analizo vseh možnih okoliščin na strani tožnika ter njihove povezanosti v smiselno celoto obrazložiti, zakaj sklepa, da je tožnik za davčno goljufijo vedel ali bi vsaj moral vedeti.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/7, 238, 238/7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - pravno svetovanje in zastopanje
Ker tožnica ni koristila sredstev za BPP za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki so ji bila odobrena na podlagi odločbe BPP št. Bpp 732/12, zavrženje njene vloge na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ni bilo pravilno, saj tožnica na podlagi odločbe BPP št. Bpp 732/12 ni pridobila nikakršnih pravic, ki bi bile ovira za ponovno vložitev prošnje in njeno vsebinsko obravnavo.
Tožnica je sama vložila predlog za osebni stečaj, torej do storitve pravnega svetovanja in zastopanja v postopku že po samem zakonu ni upravičena.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZIN člen 24, 24/1, 24/3, 28. ZEKom člen 144.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
V postopku izdaje sklepa o ustavitvi postopka nadzora zoper A. d.d. nad izpolnjevanjem obveznosti enakega obravnavanja, tožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec postopka. Tožnik je sicer podal pobudo za uvedbo z izpodbijanim sklepom ustavljenega postopka nadzora, kar pa mu tudi ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, saj ima v takem postopku položaj stranke zavezanec, vlagateljica oziroma vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa položaja stranke nima. Če ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdani sklep.
izdaja dovolilnic za prevoz območja za pešce - omejitve pri izdaji dovolilnic - pogoji za izdajo dovolilnic
Iz besedila 36. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi izhaja, da je možnost z vozilom prevoziti območje za pešce le v dostavnem času z dovolilnico, in le izjemoma, zaradi posebej utemeljenih razlogov, tudi izven dostavnega časa. Iz besedila tega člena ne izhaja, da bi bilo sploh možno izdati dovolilnico, kakršno so želeli tožniki, torej z veljavnostjo 24 ur. Odlok take dovolilnice ne predvideva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek
Tožena stranka v spornem primeru ni presojala odklonitvenega razloga za izplačilo odškodnine s strani zavarovalnice, torej da iz listin ne izhaja, da bi bil prosilec za bpp kot oškodovanec udeležen v škodnem dogodku, temveč je verjetnostni izgled za uspeh ugotavljala zgolj po določbi 15. člena ZOZP. Takšna presoja je po mnenju sodišča preuranjena, glede na določbo 17. člena ZOZP. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej presoditi sporni škodni primer glede dejanskega stanja, ki se nanaša na neizkazano prisotnost tožnika po domnevno uradnih podatkih avstrijskih policijskih organov ter nato ponovno ugotoviti verjetni izgled za uspeh prosilca (tožnika) za dodelitev BPP.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje
Tožnica je kršila delovnopravno zakonodajo v smislu 1. aleneje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz pravnomočnih odločb izhaja, da je bila pravnomočno spoznana za odgovorno za kršitev na področju delovnega prava.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - začasna odredba
Zahtevano sodno varstvo, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo (priznanje lastnosti stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in posledično pravico do vložitve pritožbe) in zahtevo za izdajo začasne odredbe (odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja), ne utemeljuje zahteve tožeče stranke za uporabo določbe 32. člena ZUS-1. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe bi namreč imela za posledico odložitev izvršitve gradbenega dovoljenja, v katerem tožeča stranka ni bila udeležena kot stranka, niti kot stranka stranka z interesom.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 35/1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDavP-2 člen 2, 2/3.
davčna izvršba - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka davčne izvršbe - aktivni družbenik
Po tem, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, se je izvršba nadaljevala proti tožniku kot družbeniku. Proti družbeniku izbrisane družbe se je torej postopek davčne izvršbe nadaljeval in ne (ponovno) začel. Ker je bil tožnik edini družbenik izbrisane družbe in obenem tudi direktor družbe, so izpolnjene tudi zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da navedeni t.i. objektivni pogoj glede pritožbe zoper sklep z dne 31. 8. 2012 ni izpolnjen, saj je bilo o tej pritožbi že odločeno s sklepom z dne 1. 10. 2012, s katerim je sodišče pritožbo zavrglo. Pravilno pa je presodil tudi, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep z dne 1. 10. 2012, iz razlogov, ker s pritožbo, ki jo je vložila sama, ob tem da ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, ne more uspeti oziroma niti pričakovati, da bi z njo lahko bila uspešna.