soglasje h gradnji - priključek na občinsko cesto - izdaja soglasja za cestni priključek
Tožnik ima vse od izgradnje občinske povezovalne ceste v obrtni coni možnost (tudi obveznost glede na izdana soglasja prvostopenjskega organa), da objekt priključi na to cesto ter nato preko nje dostopa na regionalno cesto, kar pomeni, da nadaljnja uporaba ali celo rekonstrukcija začasnega neposrednega priključka na regionalno cesto, kot je to predlagal v svoji vlogi, ni utemeljena in je tožena stranka zato njegovo zahtevo tudi pravilno zavrnila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Glede na površino in konstrukcijske značilnosti, ki so bile ugotovljene na kraju samem in ob prisotnosti tožnika (ki je inšpekcijski zapisnik tudi podpisal), objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne ali nezahtevne objekte, za gradnjo te vrste objekta pa je bilo po določbah ZGO potrebno gradbeno dovoljenje. Enako velja v času ZGO-1 oziroma bi po tem predpisu tožnik lahko pričel graditi zgolj na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
ZGO-1, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, določa, da se posegi v prostor lahko začnejo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Gradnja objektov brez gradbenega dovoljenja je dopustna po določilu 3.a člena ZGO-1 v primerih, ko gre za gradnjo enostavnih objektov, kot jih določa predpis iz 8. člena ZGO-1 ter pod pogojem, da postavitev takšnega enostavnega objekta ni v nasprotju s prostorskim aktom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Zakon ne daje podlage za stališče, da bi bilo mogoče lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje razlagati tako, da dovoljuje gradnjo na drugi lokaciji, kot izhaja iz njegovega izreka.
Ustavno sodišče je varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotovljene protiustavnosti umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe, oziroma da je kot sredstvo te zaščite določilo odlog izvršbe.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe - obrazložitev odločbe - enako varstvo pravic
Dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), izpodbijani del odločbe pa tudi nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), saj tožena stranka ni ustrezno ugotavljala okoliščin, iz katerih izhaja primeren rok odloga izvršbe in teh okoliščin zato tudi ni ustrezno pojasnila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - toplar
Glede na ugotovitev, da gre v zadevi za nelegalno gradnjo, se sodišču do ugovorov, da se v objektu ne opravlja gostinska dejavnost, ni treba opredeljevati, saj tudi če bi bili utemeljeni, to ne bi vplivalo na odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - bazen - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Za uporabo predmetnega objekta je predvidena raba vode, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje, ki v obravnavnem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo pridobljeno (tožnica sama navaja, da se delno vodno dovoljenje nanaša na neposredno rabo vode za pridobivanje toplote za ogrevanja objekta na sosednjem zemljišču), zato je izpodbijana odločba pravilna in skladna s citiranimi predpisi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt
Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt.
Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja.
Tožnik sicer pravnega interesa za upravni spor zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje s splošnim sklicevanjem na določbe SPZ ne more utemeljiti. Lahko pa - ob neprerekani okoliščini, razvidni iz izpodbijane odločbe, predloženih spisov zadeve in vlog v tem sporu - da je lastnik obravnavani gradnji sosednje nepremičnine, na kateri ima stanovanjsko hišo, v kateri stalno prebiva - uveljavlja ugovore, ki se navezujejo na tiste določbe materialnopravnih predpisov, ki jih mora uporabiti upravni organ v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja in ki poleg javnega varujejo tudi tožnikov zasebni interes.
Prvostopenjski organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe do tožnikovih pripomb pomanjkljivo opredelil. Katere in zakaj ocenjuje kot nepomembne, ni niti na kratko obrazložil. Tudi do tistih pripomb, ki jih je štel kot relevantne, se je zelo skopo izrekel. Bistveno pomanjkljivi so predvsem razlogi, ki se nanašajo na ugovor, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, ker ne gre za legalno zgrajen objekt, in s tega vidika dovolj konkretno podane tožnikove navedbe (razvidne tudi iz tožbe), da višinski gabariti po izpodbijanem gradbenem dovoljenju pomembno presegajo tiste, ki so bili predhodno dovoljeni. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo je mogoče izdati le, ko gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta. Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in ali sploh gre za rekonstrukcijo, ni pravno relevantno, kakšen objekt je (bil) dejansko zgrajen, ampak kakšna gradnja je bila predhodno dovoljena.
Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 je oseba, ki nasprotuje nameravani gradnji, tista, ki mora za svoje trditve predložiti dokaze. In takšne (to je praviloma listinske) dokaze, ki ustrezajo naravi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v katerem se dopustnost gradnje presoja predvsem glede na predloženo dokumentacijo in relevantne predpise. Tega bremena ne more preložiti na organ ali drugo stranko postopka (investitorja).
Izpodbijano gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ZGO-1, ki je v prvem odstavku 3. člena določal, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, v drugem odstavku 3. člena pa, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor lahko začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pri čemer pa je izrecno navedeno, da to lahko stori na lastno odgovornost. Tako je bilo odločeno tudi v III. točki izreka izpodbijanega dovoljenja. Ob upoštevanju opisane zakonske ureditve po ZGO-1 in izreka izpodbijane odločbe po presoji sodišča ni podlage, da bi v tem sporu uporabilo drugi odstavek 64. člena ZUS-1 in zgolj ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, kot tudi ne podlage, da bi izpodbijano odločbo razveljavilo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sanacija objekta - stranka v postopku
V obravnavani zadevi se inšpekcijski postopek vodi v zvezi s sanacijo objekta po požaru. Tožnica v tožbi navaja, da se v okviru te sanacije na objektu izvajajo gradbena dela, za katera meni, da bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Po presoji sodišča je tožnica s temi navedbami, ki jih niti toženka, niti prizadeta stranka nista prerekali, izkazala pravni interes za udeležbo v tem inšpekcijskem postopku.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes stranskega udeleženca
Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi lahko bilo v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
V vsakem primeru se mora zahteva za stransko udeležbo opirati na konkretno pravico, ki izhaja iz zakona ali drugega predpisa, ki ga je treba uporabiti pri odločanju o zadevi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - načelo zaslišanja - skrajšani postopek - poseben ugotovitveni postopek
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka, po kateri se ta postopek razlikuje od rednega ugotovitvenega postopka, je, da za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku, kot npr. zaslišanja prič, dokazovanja z izvedenci ali ogleda.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ne predstavlja odločbe o dovolitvi nameravane gradnje. Gre za potrdilo (179. člen ZUP v zvezi z 80. členom ZUreP-1), ki ga izda pristojni upravni organ, o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je že s pridobitvijo navedenega potrdila (in po njegovem mnenju tudi izpolnitve zahtev in pogojev, ki iz njega izhajajo) zadostil pogojem, ki jih za legalnost gradnje določa (oziroma jih je v času postavitve panoja določal) ZGO-1.
Sodišče se ne strinja, da je oglasni pano šteti za turistično obeležje oziroma turistično oznako. Iz podatkov spisa je namreč nedvomno razvidno, da gre za pano (v velikosti 15,00 m x 6,00 m, torej površine 90 m2, postavljen na kovinskem nosilcu, točkovno temeljen in priklopljen na elektriko), ki reklamira izdelek določene blagovne znamke. Že po naravi stvari zato ni mogoče šteti, da gre za turistično obeležje ali turistično oznako.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - nadstrešek
Glede na to, da gre v predmetni zadevi za nadstrešek tlorisne površine več kot 20 m2, predmetne gradnje, kot je bilo že obrazloženo, ob upoštevanju 4. člena Uredbe ni mogoče uvrščati med enostavne objekte za katere gradbenega dovoljenja pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno pridobiti.
disciplinski ukrepi - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev - malomarnost - obrazložitev krivde
Disciplinska komisija se glede obeh očitanih ravnanj sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti, prav tako pa to ne izhaja iz odločbe drugostopenjskega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
S potrdilom, izdanim na podlagi 197. člena ZGO-1, se glede na ustaljeno upravnosodno prakso, potrdi legalnost objekta po stanju na dan vložitve zahteve za izdajo potrdila oziroma ogleda, ki je bil opravljen v tem postopku. Pri tem se potrdilo lahko nanaša na celoten objekt, po stanju v času njegove izdaje, torej predmet potrdila ne morejo biti le deli objekta, ki ne morejo predstavljati samostojnega objekta.
Tožeča stranka kot investitorka, je na severni strani strehe objekta na zemljišču s parc. št. 2183/1 k.o. ... v podstrešni etaži posegla v nosilno strešno konstrukcijo, tako da je v stanovanjih št. 8 in 25 izdelala dve pravokotni frčadi tlorisnih dimenzij 5,1 m x 4,5 m. Pri gradnji posamezne frčade so bili odrezani po trije škarniki, medtem ko je na sredini ostal še en star škarnik. V frčadah je bilo vgrajenih po šest novih škarnikov na novi podporni konstrukciji (lege in stebri), v vsaki frčadi pa vgrajeni po dve okni. Z navedenim posegom je bilo poseženo v nosilno konstrukcijo obstoječega objekta, spremenjen zunanji izgled stavbe in izvedena sprememba izrabe podstrešja v stanovanjske namene, za kar pa je treba pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta (7.2 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravni interes - pričakovane pravice
Ob upoštevanju dejstva, da je imela tožeča stranka na spornih nepremičninah, ki so bile predmet inšpekcijskega postopka, katerega obnova se predlaga, služnostno pravico v nastajanju, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena v času odločanja o predlogu za obnovo postopka, se je zato v predlogu za obnovo postopka utemeljeno sklicevala na svojo stvarno pravico v pričakovanju.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - gradnja nezahtevnega objekta
Vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjevanja materialnega pogoja, določenega v drugi alinei 74.a člena ZGO-1 ("oblikovanje objekta in terena") ni izkazal, organ pa je posledično nepravilno uporabil drugo alineo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, ki določa, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi presoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.