V primeru že zgrajenega nevarnega objekta je inšpekcijski zavezanec njegov lastnik. Investitor gradnje bi bil zavezanec le, če bi bila kot nevarna opredeljena gradnja, ki se še izvaja. Lastnik nepremičnine je namreč tisti, ki je v razmerju do tretjih dolžan zagotoviti, da jim njegova nepremičnina ne bo povzročala škode oziroma da jih ne bo ogrožala. Če je slabo stanje objekta posledica ravnanja druge osebe in ne lastnika, ima ta ob izpolnjenih zakonskih pogojih možnost uveljavljati civilnopravne zahtevke; ne more pa se ogniti obveznostim, ki ga po ZGO-1 zadenejo kot lastnika nevarne gradnje.
Po 154. členu ZGO-1 se gradnja ustavi oziroma prepove uporaba objekta, če je to glede na naravo gradnje oziroma objekta mogoče oziroma potrebno. Obenem pa iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt. S tega vidika je v obrazložitvi izpodbijane odločitve zgolj navedeno, da razpadajočega, izbočenega, nagnjenega podpornega kamnitega zidu z neurejenim zalednim odvodnjavanjem ni možno obnoviti, ne da bi se ga pri tem odstranilo, in da se je zato gradbeni inšpektor odločil za njegovo odstranitev v celoti. Tako skopa in splošna utemeljitev ne zadošča za preizkus, ali je bil izrečen najmilejši po zakonu predvideni ukrep in ali je to primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin ter dokazov glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč ni niti navedla niti predložila nobenega dokaza, ki bi vsaj verjetno izkazoval nastanek zanjo težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni navedla, niti predložila nobenega dokaza, ki bi to vsaj verjetno izkazoval, zgolj sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanih aktov za opredelitev težko popravljive škode ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - novogradnja - nadzidava objekta - načelo zakonitosti
Upravni organ je v gradbenih zadevah namreč dolžan odločati na podlagi zakona in podzakonskih aktov, v konkretnem primeru torej tudi na podlagi OPN MOL ID, kar mu zapoveduje že 66. člen ZGO-1.
Iz določb OPN MOL ID je razvidno, da prostorski akt podrobneje opredeljuje pojem nadzidave v primerjavi z opredelitvijo pojma po ZGO-1, kjer je nadzidava opredeljena zgolj v okviru pojma novogradnje, ne pa tudi kot poseben pojem. Sodišče sodi, da citirani prostorski akt (v presojanem delu) ni v nasprotju z ZGO-1 (načelo zakonitosti delovanja občine - tretji odstavek 153. člena Ustave), kar pa tudi pomeni, da je za zakonito odločitev v skladu s 6. členom ZUP treba uporabiti (tudi) določbe OPN MOL ID in torej opraviti presojo posega tudi z vidika opredelitve pojmov posegov v prostor iz OPN MOL ID.
Toženka je odločila, da se lokacijsko dovoljenje obnovi v obsegu, da se v obnovljenem postopku zaslišita predlagatelja obnove. V izreku citirane odločbe je res uporabljen izraz zaslišanje, vendar že iz njene obrazložitve izhaja, da je obnova dovoljena zato, da se predlagateljema dopusti možnost udeležbe v postopku. Taka odločitev pomeni, da je obnova postopka dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi predlagateljev obnove. Po presoji sodišča tako obnova ni omejena zgolj na izvedbo dokaza z zaslišanjem predlagateljev obnove.
Glede na določbe Odloka PUP v tem postopku res ni relevantno, ali so vplivi na sosednje zemljišče prekomerni tj. ali presegajo siceršnjo, krajevno običajno ali s predpisom dovoljeno mejo tovrstnih emisij. Pravno relevantno pa je, da vplivi oziroma emisije novogradnje na bližnjo nepremičnino obstajajo; saj so, kot navaja drugostopenjski organ, take emisije implicitno prepovedane s tem, da Odlok o PUP novogradenj ni dovoljeval. Namen določbe tako dejansko ni zgolj v varovanju javnega, ampak tudi zasebnega interesa lastnikov tistih zemljišč, ki so v neposredni bližini nameravane gradnje, če je ta gradnja taka, da vpliva na bivalni standard na sosednji nepremičnini.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/2, 140, 140/2, 140/3. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/4.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po samem zakonu - zahteva za izdajo potrdila - pogoji za izdajo potrdila - nepopolna vloga - lastništvo nepremičnine
Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnik v času izdaje prvostopenjske odločbe v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik nepremičnine, na kateri je zgrajen objekt (ki je s tem sestavina nepremičnine), ampak je bila to Mestna občina Ljubljana. Odločitev, da materialnopravni pogoji, ob katerih bi bil zahtevek utemeljen, niso izkazani, in da je zato vlogo potrebno zavrniti (in ne zavreči), je tako pravilna. Toženka je nadalje presodila, da iz predloženih dokazil izhaja, da velikost in oblika objekta nista enaka objektu, zgrajenemu pred letom 1967, kar je po določilu 197. člena ZGO-1 prav tako razlog za zavrnitev zahteve za izdajo potrdila, da ima stanovanjski objekt uporabno dovoljenje po zakonu.
ZUN člen 75, 75/4. ZGO-1 člen 152, 200. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
inšpekcijski ukrep - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - ničnost odločbe - nepravilna uporaba materialnega zakona
Odločba urbanističnega inšpektorja z dne 5. 8. 1997 ni nična, saj niso podani zatrjevani ničnosti razlogi neizvršljivosti sporne odločbe. Prvostopni upravni organ bi moral ukrepati na podlagi določbe četrtega odstavka 75. člena ZUN, saj prehodna določba prvega odstavka 200. člena ZGO-1 določa, da se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo, to pa je v obravnavanem primeru prav ZUN. Sedaj pristojni inšpekcijski organ bi torej moral inšpekcijski postopek nadaljevati in v nadaljnjem postopku odločiti ali je treba del objekta na stroške investitorja odstraniti ter vzpostaviti stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del, oziroma objekt odstraniti v celoti, kolikor to ni možno.
V obravnavani zadevi je toženka o vprašanju izkazanosti pravice graditi odločila izključno na podlagi druge alineje prvega odstavka 54. člen ZUPUDPP, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna. V skladu s povedanim se te določbe ne sme uporabiti, saj gre za razmerje, ki je sicer nastalo pred ugotovitvijo neustavnosti, vendar do tedaj o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
gradbeno dovoljenje - stranska udeležba - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet upravnega spora - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz ZUS-1 jasno izhaja, da je izdaja začasne odredbe časovno in vsebinsko vezana na upravni spor, o katerem odloča sodišče in o katerem še ni pravnomočno odločeno.
Sam institut začasne odredbe lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku, zato mora tožnica svoj zahtevek v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe določno in konkretno opredeliti že takrat, ko jo vloži. Poleg tega pa "izdana gradbena dovoljenja" niso predmet izpodbijanja tega upravnega spora, temveč je to sklep o zarnitvi zahteve tožnice za priznanje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Tožnica predlaga tudi zadržanje izvršitve Odloka, kar ni mogoče, ker Odlok ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izrek ničnosti odločbe - odstranitev polovice dvojčka
Iz ZGO-1 izhaja, da zakon loči oba zahtevka ter da gre zahtevek za gradnjo in zahtevek za odstranitev, oba za izdajo gradbenega dovoljenja. Oba zahtevka sta v dispoziciji investitorja in od njega je odvisno, kako jih bo uveljavljal, skupaj ali posamično.
ZGO-1 člen 50a, 66. ZVO-1 člen 51. ZON člen 105, 105a.
naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - molk organa - fikcija danega soglasja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - Triglavski narodni park
ZON predpisuje drugačne roke za izdajo naravovarstvenega soglasja, kot to določa ZGO-1, ki za vse vrste gradenj v varovanih območjih določa 30 dnevni rok. Prav tako v ZON ni zakonske fikcije, da je soglasje dano, če ARSO ne odloči v predpisanem roku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - površina objekta - neto tlorisna površina objekta
Glede na jezikovno razlago določbe je namen 21. točke prvega odstavka 3. člena OPN, ki ureja izračun zazidljivosti parcele, na kateri se bo gradilo in ki izrecno izpostavlja, da se v tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom ne upoštevajo pri izračunu zazidanosti balkoni in napušči, da se izloči prostore, ki segajo iz fasade objekta in ne obremenjujejo z zazidanostjo površine pod sabo, ker niso povezani s tlemi.
Predmet izključitve so torej le tisti balkoni (oz. prostori, ne glede na imenovanje), ki so glede na stavbo izpostavljeni v prostor, njihova površina pa ne obremenjuje zemljišča, ki ga pokriva dokončana stavba (standard SIST ISO 9863).
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - načelo varstva pravic strank - pomoč prava neuki stranki
Tretji in četrti odstavek 7. člena ZUP je mogoče razlagati kvečjemu tako, da organ mora zagotoviti pravni pouk in pri tem izkazati dolžno skrbnost, ne pa tudi tako, da s tem organ prevzame objektivno odgovornost za to, da bo stranka svojo pravico tudi dejansko uspešno uveljavila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje je le ugotovitev, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez njega.
krajinski park - naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje zavoda za varstvo narave - zavarovano območje - pomožni objekt - zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja
V postopku odločanja o zahtevi za izdajo naravovarstvenega soglasja je bistvena presoja, ali je poseg, za katerega se izdaja soglasja zahteva, dopusten z vidika predpisov s področja ohranjanja narave. Ker organ odloča o tem, ali je poseg dopusten, na njegovo presojo ne vpliva oziroma ne sme vplivati morebitno dejstvo, da je bil poseg dejansko že izveden. Organ sme izdati naravovarstveno soglasje šele, ko se prepriča, da obravnavani poseg ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, torej le v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ta ne ogroža nobenega od varstvenih ciljev varovanega območja.
ZUP člen 260, 260-2, 263, 263/4. ZUS člen 36, 36/1, 36/1-4, 37, 37/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - zatrjevanje kaznivega dejanja - ničnost odločbe - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe
V predlogu za obnovo postopka tožeča stranka ni podala niti ustrezne trditvene podlage niti dokazov v smislu 2. točke 260. člena ZUP, da bi odločba temeljila na listini ali izpovedi priče, glede katerih bi bilo nato v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da gre za ponarejeno listino oziroma krivo izpovedbo priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku. Upoštevaje sodno prakso obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP ni izkazan, če se kaznivo dejanje le zatrjuje. Ob uveljavljanju navedenega obnovitvenega razloga je torej treba predložiti ustrezno pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je bila listina na podlagi katere je bila izdana odločba, katere obnova se predlaga ponarejena ali pa, da je bilo v postopku pred izdajo odločbe storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje, kaznivo po Kazenskem zakoniku, kar je vplivalo na odločitev v upravnem postopku.
Pogoj za izrek ničnosti upravnega akta na podlagi drugega odstavka 37. člena ZUS-1 je vložen upravni spor zoper upravni akt, katerega ničnost se v upravnem sporu uveljavlja.
Sodišče lahko odločitev o ničnosti upravnega akta, na katero je sicer dolžno paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1) sprejme le, če tožba izpolnjuje procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Odmera nadomestila po prejemu inšpekcijske odločbe se ne nanaša na gradnjo, katere nelegalnost oziroma investitorja bi bilo treba šele ugotavljati, temveč je ena od zakonsko določenih posledic te odločbe in se nanaša na konkretno gradnjo, za katero je bila ta inšpekcijska odločba izdana. Vse tožbene navedbe v zvezi z značilnostmi nelegalne gradnje in investitorjem, kot so ugotovljene z inšpekcijsko odločbo, so zato neutemeljene oziroma jih v zvezi z odmero nadomestila ni mogoče upoštevati.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija - gradnja novega objekta - odmiki - gradbeni posegi
Tožnik neutemeljeno trdi, da gre za rekonstrukcijo, češ da se zunanji izgled objekta bistveno ne spremeni, prostornina pa se ne poveča več kot za 10 %. Povečanje prostornine do največ 10 % ni bistvena značilnost, zaradi katere je nek gradbeni poseg lahko označen kot rekonstrukcija. Bistveno za rekonstrukcijo je, da je pri njej povečanje prostornine (do največ 10 %) posledica spreminjanja tehničnih značilnosti obstoječega objekta oziroma spremembe njegovih konstrukcijskih elementov, ne pa morebitne dozidave ali nadzidave. Zato v konkretnem primeru, ko do povečanja ne pride zaradi predelave obstoječih značilnosti in konstrukcije ampak iz razloga, ker je k stavbi dodana še ena etaža, ne gre za rekonstrukcijo.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 24, 24/2, 24/2-2, 24/3, 24/6, 24/6-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskimi akti - odmiki - gradnja na meji
Osnovno pravilo za predvideni tip stavbe (to je tip V) je odmik od sosednjega zemljišča vsaj 5,00 m. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč je odmik lahko tudi manjši, vendar ne manj kot 3,00 m. S soglasjem mejašev je torej dopusten odmik med 5,00 m in 3,00 m, ne pa manjši. Kadar pa je za EUP značilen način gradnje na parcelni meji, kar je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja sicer posebej utemeljiti, pa je s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, dopustna tudi gradnja stavb na parcelno mejo. Vmesni odmiki med parcelno mejo in 3,00 m (tudi z morebitnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča) torej niso dopustni.
Za gradnjo k legalnemu objektu prizidanega objekta tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da gre za nelegalno gradnjo.
Dimenzije in etažnost objekta so v inšpekcijski odločbi namenjene zgolj konkretizaciji sporne gradnje. Izrek izpodbijane odločbe je dovolj jasen, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri objekt je sporna gradnja, tožnik pa tudi sicer, razen da navaja svoje mere objekta, ni ponudil nobenega dokaza, ki bi potrjeval njegove trditve o napačno ugotovljenim dimenzijah.