ZGO-1 člen 66. Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj člen 27.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - predvideno število parkirišč objekta - požarna varnost
Tehnični normativi za objekt, kot je predviden, določajo 5 parkirnih mest, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora na parceli investitorja ni mogoče zagotoviti. Po mnenju sodišča v takem primeru ne gre zgolj za okoliščino v javnem interesu, temveč tudi za okoliščino, ki ima lahko neposreden vpliv na izvrševanje lastninske pravice tožnika na njegovi nepremičnini.
obnova postopka - stranka v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - izdaja gradbenega dovoljenja
Iz vseh dopisov in nadaljnjih procesnih dejanj nedvomno izhaja, da je bil predlog tožnikov vložen pravočasno, to je v roku enega meseca od takrat, ko sta tožnika izvedela od gradbenega inšpektorja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževanje objekta - podporni zid
V obravnavanem primeru tožnica ni izkazala obstoja legalno zgrajenega podpornega zidu pred izvedenimi deli. Tožnica sicer navaja, da je pred izvedenimi deli že obstajal podporni zid, ki ga je le nadzidala. Tudi če bi bilo to res, pa bi tožnica morala izkazati njegovo legalnost, česar niti ne zatrjuje. Poleg tega povišanje podpornega zidu glede na citirano določbo že po naravi stvari pomeni poseg v njegovo konstrukcijo, zato ne more pomeniti vzdrževalnih del, s katerimi bi se navedeni objekt ohranjal v dobrem stanju in omogočala njegovo uporabo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zastaranje
Sodišče nima nobene pravne podlage, da bi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora obravnavalo kako drugače kot posebno vrstno upravnopravne sankcije oz. po sistematiki ZGO-1 kot eno izmed "drugih sankcij" v primeru nedovoljene gradnje.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - vročitev odločbe - vročitev po elektronski pošti - pritožba - pravočasnost pritožbe
Ob dejstvu, da tožeči stranka odločba ni bila vročena osebno, pač pa po navadni elektronski poti, sodišče upoštevaje okoliščine primera, ki so relevantne za uporabo določbe drugega odstavka 229. člena ZUP, ugotavlja, da iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožeča stranka za izdajo odločbe vedela oz. da je mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Zato upoštevaje navedeno pritrjuje ugotovitvi organa druge stopnje, da bi ob navedenih okoliščinah morala zahtevati ali osebno vročitev spornega gradbenega dovoljenja oz. v roku za stranko vložiti pritožbo. Njene neaktivnosti vse do vložitve pritožbe, to je po preteku pritožbenega roka za stranko, zato ni mogoče šteti kot kršitev procesnih pravic, kar pomeni, da je bila vložena pritožba utemeljeno zavržena kot prepozna.
soglasje k projektu - gradnja v varovalnem pasu javne ceste - fikcija danega soglasja - ponoven postopek odločanja o soglasju po sodbi sodišča
Drugi odstavek 50.a člena ZGO-1 je treba v primeru, kot je obravnavni, ko je sodišče odpravilo odločbo, s katero je bila izdaja soglasja pravočasno zavrnjena, razlagati tako, da roki iz drugega odstavka 50.a člena ZGO-1 začnejo teči od dneva, ko pristojni soglasodajalec prejme sodbo sodišča, s katero mu je zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
ZUS-1 člen 17, 17/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2, 237/2-2.
gradbeno dovoljenje - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper gradbeno dovoljenje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predhodno vprašanje - uporaba materialnega predpisa
Upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko je ugotavljal izpolnjevanje pogojev glede odmika objekta od sosednjih zemljišč z uporabo materialnega predpisa, ni reševal predhodnega vprašanja (iz pristojnosti drugega organa), pač pa vprašanje uporabe materialnega prava iz svoje pristojnosti, ne glede na to, ali ga je uporabil pravilno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/1-12, 152, 156a, 157. EKČP člen 8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2. ZRomS-1 člen 3. ZUS-1 člen 32.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - udeležba v postopku - začasna odredba
Kot se je opredelilo že v več odločbah Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), romski prebivalci, četudi bivajo v nelegalno zgrajenih objektih in na tujem zemljišču (v lasti države ali lokalne skupnosti), uživajo posebno varstvo glede na 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do zasebnega in družinskega življenja).
Tudi v obravnavanem primeru bi lahko nastopila situacija, kot jo obravnavajo navedene odločbe ESČP, torej, da bi izvršitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa pomenila, da bi družinski člani pokojnega investitorja, ki prebivajo v tem objektu, izgubili svoj dom. Če pa je temu tako, je treba uporabnikom tega objekta torej priznati, da uživajo posebno varstvo glede na stališča ESČP, ki ga pa slednji niso mogli uveljaviti, saj v postopek niso bili pritegnjeni, pa bi morali biti.
Zgolj z navedbo, da jo motijo emisije, za kar v postopku izdaje prvostopenjskega akta niti niso bili predloženi dokazi iz katerih bi to izhajalo, tožnica v inšpekcijskem postopku, ki je predmet odločanja ne izkazuje svoje pravne koristi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela
Na parceli, kjer nameravata tožnika graditi, ni glavnega objekta, pač pa je ta na parc. št. 1279/4 k.o. ..., ki je opredeljena kot gradbena parcela v obsegu 650 m2, medtem ko je površina celotne parcele 923 m2. Kot gradbena parcela je bila ta nepremičnina določena z gradbenim dovoljenjem za gradnjo osnovnega objekta v letu 1990. Predlagana gradnja bi torej pomenila gradnjo samostojnega pomožnega objekta, ki pa je, glede na odločila obeh odlokov, nedopustna.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - odmera nadomestila - višina nadomestila
Pri izračunu nadomestila je treba upoštevati spremembo volumenskih in površinskih gabaritov, ki so nastali s posegom v prostor, česar pa tožena stranka ni storila niti ni v izpodbijani odločbi obrazložila. Iz odločbe tako ni razvidna površina dela ostrešja, katere obnova je bila, s sicer pravnomočno inšpekcijsko odločbo, naložena tožniku. V tem delu je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi iz tega razloga treba izpodbijano odočbo odpraviti.
Kodeks poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev člen 7. Disciplinski pravilnik člen 7. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci člen 40.
arhitekt - disciplinski postopek - kršitev poklicne etike - izrek opomina
Tožnik bi se moral zavedati, da z neupoštevanjem določil občinskega prostorskega akta krši določila Kodeksa poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev in s tem škoduje ugledu članov ZAPS.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Gradbeni inšpektor je ugotovil, da je klet nelegalno zgrajena, čemur tožnik v tožbi konkretno niti ne oporeka, zastekljen nadstrešek (zimski vrt) pa je postavljen nad to kletjo. Že to je zadosten razlog, da predmetni nadstrešek ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, saj je v temeljih povezan z nelegalno zgrajenim objektom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Za opredelitev gradnje kot nelegalne sta pravno pomembni dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta je v funkciji vzpostavitve zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti pri neskladni gradnji mogoča uskladitev te gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo.
uporabno dovoljenje - potrdilo o izdaji uporabnega dovoljenja - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Šteti je mogoče, da je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967, le v primeru, če po tem datumu niso bila na njej opravljena nobena dela, za katera bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V nasprotnem primeru bi prvi odstavek 197. člena ZGO-1 pomenil avtomatično legalizacijo vseh del na objektih, zgrajenih pred navedenim datumom, kar pa ne izhaja iz določb ZGO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje
Tožbeni ugovori, da je investitor toženko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zavajal, so neutemeljeni in za določanje v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, popolnoma nerelevantni.
V obravnavani zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, ampak za neskladno gradnjo, saj je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar ne za svinjak. Torej se objekt uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
ZGO-1 člen 66. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava člen 122, 124.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa
V primeru, ko bi organ, ki sprejema obvezno razlago, dal z njo normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta v predpisanem postopku, sicer razlaga ne sme predstavljati podlage za odločanje.