inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj
Zakonska posledica nevložitve zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja v roku iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 izhaja že iz zakona, saj citirani tretji odstavek istega člena za tak primer določa, da mora pristojni inšpektor s pisno odločbo odrediti odstranitev objekta ali dela objekta, hkrati pa ne določa, da mora pristojni inšpektor v odločbi, izdani na podlagi prvega odstavka 156. člena ZGO-1 investitorja ali lastnika na posledico iz tretjega odstavka izrecno opozoriti, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker tožnica v odločbi z dne 17. 2. 2006 ni bila opozorjena na zakonske posledice, ki sledijo, če odrejene obveznosti vložitve zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja v roku ne bo izvršila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - novogradnja - odločba o priglasitvi del
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da bi moral tožnik za gradnjo spornega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje in ne le odločbo o dovolitvi priglašenih del, za gradnjo zidu pa tudi soglasje ZVNKD. Gradbeni inšpektor je zato, skladno z določbo 152. člena ZGO-1, pravilno odredil ustavitev gradnje in odstranitev postavljenega objekta, razen ostankov prej obstoječega.
Toženka je namesto kulturnovarstvenega soglasja z izpodbijano odločbo (izrekom) zavrnila zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, za takšno odločitev pa ni zakonske podlage, zato je nezakonita in jo je potrebno odpraviti že iz tega razloga.
vodno soglasje - molk organa - rok za izdajo vodnega soglasja - fikcija danega soglasja
Tožnica je že v upravnem postopku zatrjevala, da je za gradnjo nadstreška, v zvezi s katerim je zaprosila za izdajo vodnega soglasja, že pridobila gradbeno dovoljenje, pri čemer se je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja štelo, da je pridobila vodno soglasje na podlagi zakonske fikcije. Če navedeno drži, toženka na navedeni pravni podlagi (deseti odstavke 153. člena ZV-1) ne bi mogla utemeljiti izdaje zavrnilne odločbe po preteku roka iz tretjega odstavka navedene določbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - izjave stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v postopku podal overjeno soglasje, iz katerega izhaja, da se strinja z nameravano gradnjo, torej tudi s potekom dostopne poti. Tožnik temu v tožbi ne ugovarja, niti ne navaja, da se njegova izjava ne bi nanašala na projekt, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato sodišče sprejema navedeno ugotovitev toženke za nesporno. Glede na navedeno nesporno ugotovitev, da se je tožnik z nameravano gradnjo po predloženem projektu strinjal, pa toženka ni kršila določb postopka, ko je izdala izpodbijano odločbo, ne da bi tožniku še posebej dala možnost, da se do predmetne gradnje opredeli.
Poseg v strešno konstrukcijo (lahko) predstavlja poseg v konstrukcijske elemente objekta, v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, vendar gre v obravnavanem primeru nedvomno za povečanje obstoječega stanovanjskega objekta z nadzidavo mansardnega prostora, zaradi česar se bo bistveno spremenil zunanji izgled objekta. Vse to po presoji sodišča pomeni, da je poseg treba obravnavati kot nadzidavo in ne kot rekonstrukcijo objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - zidanica - legalizacija objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Med strankama ni sporno, da je južni izzidek obravnavane stavbe višji od osnovnega objekta, kar pomeni očitno neskladje z OPN, da sleme dodanega volumna ne sme presegati slemena osnovne strehe objekta. Toženka se na to neskladje obravnavanega objekta z OPN sklicuje tako v prvostopenjski, kot tudi v drugostopenjski odločbi, navedena določba OPN pa je po presoji sodišča jezikovno tako jasna in nedvoumna, da ne pušča prostora za drugačno interpretacijo.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Iz podatkov spisa je razvidno, da tožnik v objektu, na katerega se nanaša izrečeni ukrep odstranitve, dejansko prebiva. Stanovanje predstavlja osnovno socialno dobrino vsakega posameznika. Hkrati stanovanje tudi omogoča svobodno oblikovanje človekovega življenja, zagotavlja varnost, zasebnost in človekovo dostojanstvo. Stanovanje torej posamezniku omogoča uresničevanje navedenih pravic, ki predstavljajo tudi temeljne človekove pravice, ki jih varuje Ustava Republike Slovenije. Z rušitvijo bi torej bila ogrožena socialna varnost tožnika, kar pa po mnenju sodišča predstavlja takšno težko popravljivo škodo, ki jo kasneje, v primeru morebitnega uspeha v sporu, ne bi bilo mogoče nadomestiti.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - bruto tlorisna površina objekta - tožbena novota
Tožnik je šele v tožbi oporekal ugotovljenim dimenzijam objekta, četudi bi to lahko storil že v izjasnitvi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah v postopku pri prvostopenjskem organu ali kasneje v pritožbi. Prav tako je šele v tožbi zatrjeval, da stavba nima podstrešja, pač pa da gre za konstrukcijski element strehe, četudi bi to lahko storil vsaj v pritožbenem postopku. Oba tožbena ugovora sta torej tožbeni novoti, ki ju tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal,četudi je to možnost imel. To pa pomeni, da teh navedb, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku
Tožnica je s tem, ko je zatrjevala škodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja zaradi obravnavanega daljnovoda, določno navedla svojo korist, ki jo varuje materialnopravna norma, torej svojo pravno korist. S tem je po presoji sodišča izpolnila zahtevo iz četrtega odstavka 43. člena ZUP. Toženka ob tem svoje odločitve ni oprla na razloge, iz katerih bi izhajalo, da tožnica ne izkazuje take koristi, temveč razloge, ki po vsebini (tudi po izrecnih navedbah toženke) pomenijo vsebinsko presojo, ali so vplivi (katerih obstoj je očitno nesporen) s stališča materialnopravne norme sprejemljivi ali ne. Taka presoja ne sodi več v okvir odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca, temveč pomeni samo bistvo odločanja v upravnem postopku, namreč presojo, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izdajo upravne odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - odmiki - gradnja z manjšim odmikom - soglasje
V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v času podaje spornega soglasja ter v času vložitve pritožbe zoper izpodbijano odločbo, ki jo je pooblaščenec tožnice vložil na njeno izrecno zahtevo, poslovno sposobna. Preklic danega soglasja, ki ga je podpisala tožnica in je bil vložen skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo ne more vplivati na odločitev v stvari sami, saj je bilo soglasje v času izdaje izpodbijanega akta podano. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je imela tožnica v upravnem postopku pooblaščenko, ki jo je zastopala v postopku, vendar lahko stranka v postopku v skladu z 53. členom ZUP tudi sama daje izjave v postopku. Iz upravnega spisa pa ne izhaja obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko sklepal, da tožnica ni sposobna skrbeti za svoje pravice in bi moral zato poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika (51. člen ZUP) ali skrbnika za poseben primer (212. člen ZZZDR).
nedovoljena gradnja - odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe - zavrženje predloga za odlog izvršbe
Napačno je stališče tožnice, da ZGO-1 v 156.a členu možnosti odložitve izvršbe ne omejuje na situacije, ko bi že prišlo do izdaje formalnega sklepa o dovolitvi izvršbe, saj kaj takega iz citirane določbe ne izhaja.
Tožnik kljub pozivu toženke v odrejenem roku projekta ni uskladil z ugotovitvami, ki izhajajo iz strokovnega mnenja in strokovnimi izsledki že izdelanih geološko geomehanskih mnenj, torej ni predvidel odvodnjavanja na način, ki kot edini sprejemljiv izhaja iz strokovnega mnenja, ampak je v načrtu interne kanalizacije odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode iz objekta še vedno predvideno preko začasne MBČN v ponikanje, kar je glede na navedeno strokovno mnenje neprimeren način, zato je ugotovitev toženke, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in skladna z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Ne upravni organ prve stopnje, ne upravni organ druge stopnje se v svojih odločbah nista opredelila do trenutka, ki je relevanten za presojo konkretnega posega v vodno zemljišče oziroma za odgovor na vprašanje, katero pravno ureditev je treba pri tej presoji uporabiti. Tako ni jasno, ali je tožena stranka kot relevantno štela zakonsko ureditev, ki je veljala v letu 1983, ko naj bi tožniki predmetni betonski prepust oziroma mostiček zaradi komasacije ter razširitve in poglobitve potoka deloma popravili, ali pa je upoštevala zakonodajo, ki je veljala pred letom 1965 oziroma letom 1964, ko je bil leseni mostiček nadomeščen z betonskim prepustom, oziroma ali je za presojo dovoljenosti oziroma nedovoljenosti posega upoštevala zgolj trenutno veljavno zakonodajo.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - javna pot
Pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavanem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart člen 18, 18-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - obvezna razlaga prostorskega akta
Obvezna razlaga bistveno zmanjšuje možnosti za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. S tem, ko le to omejuje na kmetijska zemljišča v sklopu kmetije, pri tem pa določa še dva nadaljnja pogoja, bistveno zožuje dejanske okoliščine, ki tako gradnjo omogočajo. Takšne vsebine prvotno določilo tretje alineje 18. člena Odloka o PUP gotovo nima, zato obvezna razlaga spreminja predpis.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Tožniki so tako v postopku na prvi stopnji, kot tudi v pritožbenem postopku podali navedbe v smeri, da je bil betonski prepust, kot stoji še danes, zgrajen pred letom 1965 (oziroma kot izhaja iz tožbe pred letom 1964), pred tem pa je na istem mestu stal lesen mostiček, zato se je, kot izhaja iz odločbe upravnega organ druge stopnje, slednji na podlagi k pritožbi priloženih aerofoto posnetkov za leta 1968, 1975 in 1981, do teh navedb izrekel, in sicer je pritrdil tožnikom, da je bil čez Jelšanski potok že takrat zgrajen prehod oziroma most, ni pa pritrdil navedbam tožnikov, da takrat za tovrsten poseg pridobitev dovoljenja oziroma soglasja ni bila potrebna. Upravni organ druge stopnje je obrazložitev upravnega organa prve stopnje dopolnil zgolj z ugotovitvijo, da bi tožniki za predmetni poseg morali pridobiti vodnogospodarsko soglasje tudi po v času izvedbe spornega posega veljavnem predpisu, česar pa ni podrobno utemeljil.