gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - odločba o razlastitvi
V obravnavani zadevi pravica graditi pomeni trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, ki je vpisana v zemljiško knjigo, iz navedb strank pa izhaja, da je do ustanovitve te pravice prišlo na podlagi upravne odločbe o razlastitvi. To pomeni, da je bilo o posegu v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah gradnje odločeno v postopku za izdajo te upravne odločbe (oziroma če in kolikor bi bila ta pravica rezultat pravnega posla, s tem pravnim poslom), ki ni in ne more biti predmet tega upravnega spora, temveč je lahko tožnik morebitne ugovore uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločbo o razlastitvi. Da bi izdano gradbeno dovoljenje ne ustrezalo zahtevku investitorja oziroma da bi temu zahtevku ne ustrezala izkazana pravica graditi, tožnik ne zatrjuje.
grajeno javno dobro - določitev grajenja javnega dobra - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Grajeno javno dobro nastane šele s posegom v prostor. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku za izdajo ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, da na nepremični niso zgrajene (gozdne) ceste, ampak si je tožnica za to šele prizadevala, ter ob tem ko ni navedeno, da bi se na nepremičnini nahajal kak drug objekt, zaradi katerega bi nepremičnina po ugotovitveni odločbi lahko pridobila status grajenega javnega dobra je določitev zemljišča za grajeno javno dobro v očitnem nasprotju s prvim odstavkom 21. člena ZGO-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 2. člena tega zakona. To predstavlja očitno kršitev materialnega zakona (21. člen ZGO-1), kar je podlaga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Če naj se to ugotovi, pa mora stranski udeleženec podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Povedano drugače, glede na okoliščine konkretnega primera mora obrazložiti, v čem določena pravna norma poleg javnega ščiti tudi njegov konkretni zasebni interes. Tožnik navedb v tem smislu v upravnem sporu ni podal. Nasprotno, iz vsebine njegove tožbe izhaja, da jo vlaga zaradi varovanja javne koristi. Niti po prejemu odgovora investitorjev, ki sta izrecno opozorila na ta vidik, tožnik ni obrazložil, kateri svoj konkretni pravno varovani zasebni interes varuje s tožbo v upravnem sporu. Že iz tega razloga z njo ne more uspeti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - pravica graditi - dostopna pot - odmiki
Legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta, ne glede na to, da že stoji in da so nekateri deli zgrajeni legalno, veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte, torej tudi pogoj skladnosti projekta s prostorskim aktom ter pogoj izkazanosti pravice graditi tudi glede dostopne poti, ne glede na to, da ta dejansko že obstaja.
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je neglede na kategorizacijo z odlokom, brez ustreznega postopka pridobitve zemljišča za javno pot, kot ga predvideva zakon, zemljišče še vedno v zasebni lasti in ima lastnik v zvezi z njim še vedno vsa lastninska upravičenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostop do nepremičnine - služnost
Izkazana pravica graditi je materialnopravni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer ne zadošča, da je izkazan le pravni naslov, ampak mora biti pravica graditi izkazana v zadostnem obsegu glede na nameravano gradnjo. V okviru te pravice je treba po stališčih sodne prakse izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine, ki mora biti dejansko mogoč in legalen.
Iz izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da bodo temelji medetaže in stopnic vpeti v temelje stavbe in da bo konstrukcija medetaže vpeta v horizontalno konstrukcijo obstoječega objekta, kar kaže na poseg v konstrukcijo stavbe, vendar drugostopenjski organ izrecno ugotavlja, da iz projektne dokumentacije ni mogoče z gotovostjo zatrditi, da gre za poseg v konstrukcijske elemente osnovnega objekta, kar pa ocenjuje za nebistveno. Po drugi strani pa v primeru, če ne gre za poseg v konstrukcijo oziroma druge skupne dele, ostaja nejasno, ali oziroma v čem nameravana gradnja res presega tožnikovo pravico do redne rabe nepremičnine v skladu z njegovim solastniškim deležem oziroma ali sploh gre za gradnjo, za kakršno je potrebno gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 člen 156a, 156a/1, 156a/1-1. ZGO-1F člen 2. SZ-1 člen 10.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi določb ZGO-1F. Ta je rok iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 podaljšal na 5 let. Rok za odlog izvršbe se tako podaljša na največ 5 let, v skladu z 2. členom ZGO-1F pa se roki odloga izvršbe, določeni v sklepu o odlogu izvršbe, po uradni dolžnosti podaljšajo, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.
Tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Investitor je vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil tudi listine, s katerimi dokazuje pravico graditi. Gre za dokazila, ki se nanašajo med drugim na zemljišča, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja kot zemljišča, na katerih investitor ni izkazal pravice graditi v smislu 56. člena ZGO-1. Upravnemu spisu so priložene listine, ki to pravico za sporna zemljišča izkazujejo, zato sodišče ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 56. člena ZGO-1 ugotavlja, da je investitor pravico graditi izkazal.
Tožeča stranka je zato, ker je lastnik nepremičnin v vplivnem območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena ZVO-1, imela na podlagi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravico do udeležbe v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja in bi morala svoj pravni interes oziroma ugovore, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih ter njihovo sanacijo, varovati v tem postopku.
ZGO-1 člen 4, 66, 66/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. SZ-1 člen 15, 15/2, 29, 29/1, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti - gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti dela stavbe - večstanovanjska stavba - soglasje etažnih lastnikov - pravni interes
Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih oz. tri četrtine solastniških deležev, kadar gre za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Za gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Glede na to, da se obravnavano gradbeno dovoljenje nanaša na spremembo namembnosti poslovnega prostora v stanovanje, je verjetno, da – vsaj posredno, na opisani način – zajema tudi izdelavo inštalacij, kot to navajajo tožniki. Notranja električna, vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi priključki in se nahaja v skupnih prostorih, pomeni skupne dele večstanovanjske hiše, tako da priključitev inštalacij, namenjenih predmetnim prostorom, na tako napeljavo, smiselno pomeni poseg v skupne dele.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - lastnik objekta - stranka v postopku
Tožena stranka je spremenila prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na same lastnike zemljišča, tako da se prepovedi nanašajo samo na tožnikov nelegalno zgrajeni objekt. Dejstvo, da zemljiškoknjižna lastnica ni sodelovala v upravnem postopku in da se inšpekcijska odločba ne nanaša nanjo, torej ne predstavlja ovire za vpis. Prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 se nanaša na nepremičnino, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, kar izhaja tudi iz ustaljene zemljiškoknjižne sodne prakse. Glede na navedeno ni potrebno sodelovanje MO Celje kot lastnice funkcionalnega zemljišča kot stranke v upravnem in sodnem postopku.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - rekonstrukcija objekta - frčada
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da gre pri izvedbi frčad praviloma za poseg v konstrukcijo objekta, saj je z njeno izgradnjo praviloma poseženo v ostrešje kot nosilno konstrukcijo strehe (špirovce). Ni pa izključeno, da posamezna izvedba frčade v nosilno konstrukcijo ne posega in bi lahko njena izgradnja pomenila zgolj dela, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje objekta.
Kljub jasnemu stališču sodišča, da mora investitor izkazati pravico graditi na celotnem varovalnem pasu, toženka zaradi napačnega stališča, da pravice graditi ni treba izkazati za vsa zemljišča v varovalnem pasu, ampak le za zemljišča, na katerih se bo izvajala gradnja, ni ugotavljala, ali predložene listine, ki jih je predložil investitor, izkazujejo njegovo pravico graditi.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - odmera nadomestila
Postopek odmere nadomestila je bil uveden po uradni dolžnosti potem, ko je upravni organ, pristojen za izdajo odmerne odločbe, prejel inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena ZGO-1. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je v takih primerih upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje solastnikov - dogovor o gradnji - izvedba komunalne uredbe
Tožnika v obravnavani zadevi svoje stališče opirata zgolj na trditve o formalni neustreznosti predložene listine, ne trdita pa, da gradbena dela, ki so predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, ne ustrezajo tistim, ki so predmet dogovora. Pri tem so ta dela tudi v dogovoru opredeljena s konkretno projektno dokumentacijo, tako da ni mogoče govoriti o tem, da bi bil dogovor kakorkoli nedoločen ali zgolj načelen. Sodišče iz vseh naštetih razlogov ugotavlja, da ta dogovor pomeni ustrezno dokazilo o pravici graditi za izdelavo vodovodnega priključka.
ZGO-1 člen 2, 2-7, 2-7, 66, 66-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v Občini Piran člen 13, 20.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - rekonstrukcija objekta - dozidava objekta
Iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke ne izhaja, da bi se za sporno stavbno zemljišče izdelala evidenca za določitev funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, ki bi bila podlaga za novo evidenco in dopolnitev kartografskega dela Družbenega plana, kot je določeno v devetem odstavku točke 4.2 Družbenega plana. Glede na navedeno je pravilen zaključek tožene stranke, da je po namenski rabi kot stavbno zemljišče opredeljeno le zemljišče v površini 84 m2, preostali del pa predstavlja kmetijsko zemljišče, saj je to bilo določeno s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem, izdanim na podlagi sanacijskega PUP-a. Predvidena gradnja tako presega mejo zazidljivosti na obravnavani lokaciji.
Sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je glede na podatke predloženega PGD mogoče razbrati, da stari objekt, ki naj bi se rekonstruiral in dozidal, ni več jasno razviden kot obstoječi objekt in v enaki funkciji. Tudi po mnenju sodišča, bi moral imeti objekt, ki se rekonstruira in doziduje, po izvršenem posegu temeljne svojstvene značilnosti objekta pred posegom in bi moral še vedno ohraniti svoje najosnovnejše lastnosti, ki jih je imel pred predvidenim posegom oziroma obravnavano prizidavo in rekonstrukcijo. Kot je ugotovil upravni organ druge stopnje, pa v izrisu obravnavanega objekta, takšnega kot naj bi v končni posledici nastal zaradi načrtovanih gradbenih posegov, ni mogoče niti jasno opredeliti, kaj je od prvotnega objekta, ki se rekonstruira in doziduje, še ostalo, saj je v celoti vgrajen v načrtovanem objektu.
ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - razveljavitev gradbenega dovoljenja
Tukajšnje sodišče je v zadevi že odločalo in je s sodbo opr. št. I U 493/2010 z dne 12. 5. 2011 tožbo zavrnilo. Pri tem je sicer menilo, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje nezakonito, vendar iz razlogov, ki jih tožnika ne moreta uveljavljati v okviru svoje pravne koristi, ker gre za izpolnjevanje pogojev za gradnjo, ki so predpisani – in se zato tudi preverjajo – izključno v okviru zaščite javne koristi. Ureditev vprašanj o umestitvi gradnje v prostor, njenem arhitektonskem oblikovanju, komunalni oskrbi in skladnosti s pogoji prostorskega akta namreč po tem stališču ni vezana na lastništvo nepremičnin v vplivnem območju te gradnje, temveč zgolj na interes širše javnosti. Ustavno sodišče RS je to sodbo z odločbo št. Up-740/12-21 z dne 2. 7. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje.
Izpodbijano gradbeno dovoljenje temelji na neustavni določbi 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ, v skladu s katero je investitor v obravnavani zadevi izkazoval pravico graditi. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem pa ne bo smelo uporabiti neustavne določbe 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Parceli predvidenega posega se v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. To pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.