sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - čas sklenitve pogodbe - odvzem pravice - zavrnitev tožbe
Tožnica je s sklenitvijo zavezujočega dogovora 9. 4. 2019 za nakup vozila, kar je pred oddajo vloge za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči, kršila določbe javnega poziva, ki je med drugim določal tudi, da pred oddajo vloge ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu ipd.). Tako tožnica ni upravičena do nepovratne finančne spodbude in ji je bila zato upravičeno izdana odločba o odvzemu pravice.
Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe, to pa je bilo v obravnavani zadevi dne 29. 9. 2020, ko se je tudi tožnica strinjala z nabavnimi pogoji trgovca o prodaji vozila in pogodbo s takimi pogoji podpisala. Namreč, kolikor bi bila pogodba z dne 29. 9. 2020 dejansko podpisana 1. 10. 2020, bi imela klavzule o komercialnih popustih, kot različica pogodbe z dne 1. 10. 2020. Ker pa je bila podpisana 29. 9. 2020, potrebe po tem ni bilo, saj so bili popusti vezani na datum 30. 9. 2020.
Omejenost odgovorov z največjim številom znakov in vnaprej določeno velikostjo pisave kaže na to, da vloge ni mogoče poljubno širiti. Omejitve so bile vnaprej znane in so veljale za vse prijavitelje, torej tudi za tožnika. Če bi toženec tožnika obravnaval drugače (mu npr. omogočil, da poda svoja pojasnila izven predpisanih obrazcev), bi s tem kršil Javni razpis in bi mu bilo mogoče ravno zaradi takega ravnanja očitati arbitrarnost in samovoljo pri ocenjevanju.
Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja, kar med strankama v tem upravnem sporu ni sporno. Sodišče tako presoja le, ali je ocena ustrezno utemeljena in ali so bila pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevana vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, ter ali so bila upoštevana merila - kriteriji iz Javnega razpisa ter pravila postopka.
Pojmov vodilnega delavca iz 74. člena ZDR-1 in vodilnega oziroma vodstvenega delovnega mesta ni mogoče enačiti. Delovne izkušnje na vodstvenem ali vodilnem mestu so namreč širše in so pomembne z vidika vodstvenih izkušenj kandidatov, ki se prijavijo na javni razpis. Izmena predstavlja eno od organizacijskih enot javnega zavoda, kar posledično pomeni, da vodja izmene vodi takšno enoto in da so mu neposredno podrejeni drugi (12 gasilcev v izmeni) zaposleni, kar ga kvalificira kot vodstvenega delavca.
ZSRR-2 člen 10, 10/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost - neenaka obravnava
Ker je sodišče ugotovilo neenako obravnavo tožnikove vloge v postopku Javnega razpisa že v zvezi z merilom „Predmet postopka“, se v presojo vprašanja (ne)enakosti obravnave po ostalih meril niti ni spuščalo, saj so že ugotovljene kršitve narekovale ugoditev tožbi.
javni natečaj - javni uslužbenec - neizbira kandidata - instrukcijski rok - obvestilo o neizbiri - kriteriji za izbiro - ocenjevanje
Ni mogoče šteti, da zaradi prekoračitve določenega roka za izdajo sklepa o izbiri ni možno doseči namena javnega natečaja, saj bi to vodilo v nelogično razlago, da zgolj zaradi poteka tega roka izbrani kandidat ni najbolj strokovno usposobljen. Sporni rokje tudi po presoji sodišča, tako kot to izpostavlja že toženka, lahko le instrukcijski, zaradi česar njegova prekoračitev v obravnavani zadevi ni povzročila nezakonitosti izpodbijanega sklepa.
Tožnica osporava, da ji ni bilo dano dovolj časa za pripravo na preverjanje, vendar ne zatrjuje, da bi bilo pri tem prekršeno kakšno procesno pravilo, niti pravzaprav ne opredeli, kolikšen čas pa bi po njenem mnenju bil primeren.
V postopku samega ocenjevanja je lahko predmet presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in pa presoja, ali ocenjevanje ni arbitrarno oziroma očitno nerazumno, česar pa tožnica ne zatrjuje.
Določb 88. in 91. člena ZZUOOP po prepričanju sodišča ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema tožnica. Bistvo in namen obravnavane izredne pomoči je v tem, da se subjektom, ki so se s težavami soočili ali vanje zašli zaradi izbruha epidemije COVID-19, povrne izpad dohodka zaradi nezmožnosti opravljanja dejavnosti oziroma zmanjšanega obsega poslovanja. Tožnica, ki je svojo dejavnost registrirala šele dne 1. 9. 2020, takšnega izpada dohodka ni mogla imeti in je zato tožena stranka upravičeno sledila njenemu predlogu za vrnitev prejete pomoči.
Tožnik ima prav, da bi lahko v primeru, kot je obravnavani, ogled tožnikovih stanovanjskih razmer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, tj. kakšne so dejansko tožnikove bivanjske razmere, ko na eni strani tožnik zatrjuje, da bo v kratkem (oziroma je) brez bivalnih prostorov, na drugi strani pa toženka meni, da tožnik živi pri prijateljih in na tej podlagi oceni tožnikove stanovanjske razmere ter dodeli temu merilu ustrezno število točk.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - strokovna komisija - sodna presoja - obrazložitev
Toženka tožniku ni razkrila imena in priimka ocenjevalcev njegove vloge, s tem pa mu je onemogočila preverjanje izbora strokovnjakov. Razloge za to ni navedla niti v odgovoru na tožbo, zato odločitve v tem pogledu ni mogoče preizkusiti. Sodišče namreč dopušča možnost, da za „prikritje“ podatkov o ocenjevalcih obstajajo utemeljeni razlogi. Vendar bi morala toženka v tem primeru dati ustrezno pojasnilo oz. obrazložitev, zakaj ta podatek tožniku ni dostopen. Tega pa toženka ni storila, zato izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Glede na to, da je tožeča stranka ustrezno korigirala in izkazala relevantno število zaposlenih, ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za neverodostojne podatke, niti da iz vloge ni razviden namen, cilji in način izvedbe projekta, zato pogoji za zavrnitev vloge tožeče stranke po točki 6 razpisne dokumentacije niso podani.
ZJF člen 106i, 106i/2, 106i/2-4. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 11.
Sodišče pritrjuje tožniku, da je tožena stranka kršila 5. in 11. člen Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog s tem, ko je pri podmerilu 1.6. dodala oceno 3, čeprav so bile v razpisni dokumentaciji predvidene zgolj ocene 0, 2 in 5, pri čemer gre za takšno kršitev, ki bi, ob majhnih razlikah, lahko vplivala na končni izid javnega razpisa. Spreminjanje kriterijev ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije v nasprotju z javnim razpisom in brez predhodne najave prijaviteljem (z možnostjo ustrezne dopolnitve projekta glede na nov kriterij za ocenjevanje merila) je že samo takšna kršitev 5. člena Uredbe, s katero se je lahko vplivalo na končni izbor, zaradi česar predstavlja bistveno kršitev postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - pogoji javnega razpisa - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - tožbena novota - nova dejstva - novi dokazi - prekluzija - enakost pred zakonom - načelo enakosti
Sodišče je presodilo, da je sporni pogoj iz šeste alineje četrtega odstavka 4. b) točke Javnega poziva, ki trajanje izločitve kršiteljev iz dodeljevanja javnih sredstev ne razlikuje glede na naravo in težo kršitve, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
ZVO-1 člen 146h, 146h/1, 146h/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - neobrazloženost odločitve - ugoditev tožbi
Tožnici je bila odvzeta pravica do pridobljenih sredstev, ker za opravljeno blago in dobavljene storitve ni bil izdan račun iz davčne blagajne in tudi ne račun iz vezane knjige računov, gotovinsko plačilo pa ni skladno z veljavno zakonodajo in tudi ne z določili javnega poziva. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ne navede, kateri predpis je tožnica kršila, prav tako ne, kakšna kršitev se tožnici očita. To pa je v zadevi bistveno, saj tudi javni poziv določa v tem delu le, da mora biti naložba v skladu "z drugimi veljavnimi predpisi". Izpodbijana odločba je tako pomanjkljiva in nezadostna.
Glede na točko 4 Javnega razpisa izhaja, da se v primeru, če tožnik ne izpolnjuje že enega od razpisnih pogojev, vloga zavrne. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik predložil podnajemno pogodbo za predmetni objekt, kot navaja tudi sam tožnik v tožbi, ne pa najemne pogodbe, kot to določa 4. točka poglavja 4.2 Javnega razpisa. Ker tožnik ni predložil ustrezne najemne pogodbe, sklenjene z lastnikom predmetnega objekta, ki je jasno naveden kot eden od razpisnih pogojev in sicer v poglavju 4.2 v točki 4, je že ta razlog dovolj za zavrnitev tožnikove vloge.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Namen 5. točke 96. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložb v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je v tem, da tožnik ne bi dobil stroška iz naslova DDV povrnjenega dvakrat, in sicer enkrat v nacionalnem sistemu DDV kot odbitek, drugič pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na podlagi javnega razpisa. V primeru, ko oseba na podlagi podatkov FURS izkaže, da ni davčni zavezanec, pa DDV, skladno z analogno razlago 63. člena ZDDV-1, ni izterljiv in je treba tak strošek priznati kot upravičen strošek.
ZIUPGT člen 34, 34/3, 34/3-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 14, 14/3.
COVID-19 - povračilo stroškov - sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - pogoji za priznanje pravice
Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne nasprotuje ugotovitvam toženke iz izpodbijanega sklepa, da je tožnik dogodek z dne 10. 12. 2021 najavil 23. 11. 2021, ter da je vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov v skladu s 33. členom ZIUPGT oddal 7. 1. 2022, torej v času, ko je že veljal Odlok, ki je pričel veljati 8. 11. 2021 in je med drugim prepovedoval obratovanje gostinskih lokalov, ki nudijo ples in družabni program. Navedeno pa tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik za dogodek z dne 10. 12. 2021 ne more uveljavljati delnega povračila stroškov organizacije, saj ne izpolnjuje pogoja iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT, saj je bilo že v času najave dogodka in oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ne bo mogoča. Na navedeno zato po sodni presoji ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je tožnik Pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo A., d. o. o. sklenil že dne 28. 10. 2021, saj je pogoj iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT določen alternativno (v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge).
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim (ne)izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla le, da je tožnik z odjavo subvencioniranega tovornega vozila MERCEDEZ BENZ iz prometa pred iztekom roka, pri čemer vozilo ni bilo več prijavljeno v promet, kršil določila javnega razpisa in pogodbe. Ob tem sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni navedla, katero določilo Pogodbe o sofinanciranju z dne 2. 12. 2013 naj bi bilo z opisanim ravnanjem tožnika kršeno.
Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da v konkretnem primeru ostaja nejasno, katerih pogodbenih zavez tožnik ni izpolnil in ali naj bi do kršitve pogodbe prišlo zaradi odjave ali izgube lastništva subvencioniranega vozila. Sodišče tako utemeljenosti tožbenih navedb ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka iz sedme točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - zavržena vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - zavrnitev tožbe
Roka za dopolnitev nepopolne vloge v javnem razpisu, ki velja za vse prijavitelje, ni mogoče podaljšati in ima prekluzivno naravo. Zamuda takega (sicer procesnega) roka, ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku.
ZUP člen 4, 210, 210/3, 214, 214/1. ZPOP-1 člen 23, 23/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - neobrazložena odločba
V izpodbijanem sklepu ni navedeno, koliko točk je ocenjevalec tožnici namenil pri posameznem merilu, niti niso navedeni razlogi za te ocene, toženka se le sklicuje na prepise ocenjevalnih obrazcev. S tem pa ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti odločbe. Ta se skriva v tisti stopnji podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Sodišče namreč ne more preizkusiti, ali so razlogi odločitve očitno nerazumni, saj jih sploh ni. Te pomanjkljivosti toženka tudi ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - (ne)izpolnjevanje pogojev - diskriminatoren kriterij - aktivna politika zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Četudi so bili iz ciljne skupine ponudnikov resda izvzeti nekateri subjekti, ki niso registrirani po določilih ZGD-1, kot so na primer odvetniki, organizirani po ZOdv, zavodi, zadruge, javna podjetja, notarji, zasebni zdravniki in zobozdravniki, so bili pogoji javnega razpisa znani vnaprej in so enako veljali za vse omenjene subjekte. S tem pa po oceni sodišča ni prišlo do kršitve načela enakosti pred zakonom oziroma enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS), saj lahko tožena stranka omeji izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, kar izrecno dopušča prvi odstavek 47. člena ZUTD.
V zvezi z ugovorom tožene stranke, da naj bi bil tožbeni zahtevek nesklepčen, saj tožeča stranka, skladno s prvim odstavkom 33. člena ZUS-1, ne more zahtevati razveljavitve obvestila tožene stranke z dne 25. 10. 2019, temveč le njegovo odpravo, sodišče pojasnjuje, da je, upoštevajoč celotno vsebino tožbe, štelo, da tožeča stranka zahteva odpravo upravnega akta, in da zgolj zaradi napačne uporabe izraza „razveljavitev“ namesto „odprava“ tožba ni nerazumljiva do te mere, da bi terjala njeno popravo.