Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5, 5/1, 6, 9, 9-4, 12, 15.
javni razpis - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Za mlade kmete se kot vzpostavitev kmetije med drugim šteje, da je ta postal izključni lastnik ali solastnik kmetije skupaj z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem registrirane istospolne skupnosti v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis (3.4.1. točka javnega razpisa). Po določbi 3.5. točke javnega razpisa mora upravičenec ta pogoj izpolniti najkasneje do oddaje vloge na javni razpis. Šteje se, da je upravičenec postal izključni lastnik ali solastnik kmetije, ko je postal lastnik oziroma solastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijo, pri čemer mora v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis postati lastnik oziroma solastnik več kot 50 odstotkov površin, ki sestavljajo kmetijo.
Sodišče soglaša s toženo stranko, da bi tožnica morala pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev izpolnjevati v trenutku oddaje vloge in zato ne sledi tožnici, ki trdi, da je te pogoje izpolnila s tem, ko je z medgeneracijskim prenosom postala lastnica kmetijskih zemljišč v času 24 mesecev pred oddajo vloge in da dejstvo, da je večino nanjo prenesenih zemljišč, še pred oddajo vloge prenesla na svojega brata, ni razlog, da ne bi pridobila sredstev.
Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 3.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - merila za izbor upravičencev - zavrnitev vloge
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožničino tutorstvo (poleg ostalih del) štela kot relevantne delovne izkušnje v trajanju več kot 12 mesecev in ji, glede na ta čas, priznala 5 točk po merilu "7.5.2". S tako oceno tožene stranke sodišče soglaša in ne sledi tožničini trditvi, da bi moralo biti tutorstvo, ki ga je izvajala, ocenjeno kot funkcija in vodilna vloga ter torej točkovano po merilu "7.5.1." javnega razpisa in ne le šteto kot relevantne delovne izkušnje po merilu "7.5.2.".
Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (2012) člen 35, 35/2. ZKme-1 člen 12, 30.
javni razpis - prijava na razpis - označba vloge - navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici - zavrženje vloge
Med strankama ni sporno, da je (bilo) tako v javnem razpisu kot tudi v Uredbi o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (Uredba), na podlagi katere je bil javni razpis objavljen, določeno, da mora prijavitelj svoj naslov navesti (tudi) na ovojnici vloge. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnica svojega naslova na ovojnici vloge ni navedla (pač pa je navedla le njen naziv). Med strankama pa je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla vlogo tožnice, brez da bi jo pred tem pozvala na dopolnitev vloge.
V 35. členu Uredbe je določeno, da se vloge z nepravilno označenimi ovojnicami ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Iz navedenega je moč zaključiti, da se v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave na javni razpis, ne predvideva dopolnitev vlog.
ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2011) člen 3, 28, 177.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - izbirni postopek - ugovorni razlog - način izračuna
Sodišče ugotavlja, da se omejitve (prva, da izračunani znesek ne presega 38.000,00 EUR in druga, da izračunani znesek ni večji od zaprošenih sredstev) lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska.
Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila.
Ttoženka ni prepričljivo pojasnila, da je pravila izbora upoštevala na način, kot jih določa Javni razpis. Trditev, da faktor f v razpisu zagotavlja optimalno delitev vseh razpoložljivih sredstev Javnega razpisa, torej da je to njegov namen, bi toženka lahko uresničila le na način, ki bi bil v skladu s pravili izbora določenimi v Javnem razpisu. Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila. Presoja smotrnosti kriterijev je v pristojnosti toženke. Dolžna pa je tudi zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev ter v ta namen v Javnem razpisu predvideti kriterije in način izračuna že v fazi formuliranja javnega razpisa, saj jo bo ta v postopku odločanja v celoti zavezoval.
ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 28/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - ugovorni razlog
Iz 15. člena ZRRD že na podlagi jezikovne razlage jasno in nedvoumno izhaja, da se lahko ugovor vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake (in ne zaradi morebitnih drugih razlogov). Ugovorne razloge tako omejuje že ZRRD v 15. členu. Temu sledi tudi Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti.
Presoja primernosti oziroma ustreznosti posameznega pogoja in merila javnega razpisa ne more biti predmet sodne presoje. Prav tako se sodišče v okviru sodnega preizkusa ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev ter v pogoje, kriterije in merila za ocenjevanje prijav.
Ttoženka ni prepričljivo pojasnila, da je pravila izbora upoštevala na način, kot jih določa Javni razpis. Trditev, da faktor f v razpisu zagotavlja optimalno delitev vseh razpoložljivih sredstev Javnega razpisa, torej da je to njegov namen, bi toženka lahko uresničila le na način, ki bi bil v skladu s pravili izbora, določenimi v Javnem razpisu. Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem, da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila. Presoja smotrnosti kriterijev je v pristojnosti toženke. Dolžna pa je tudi zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev ter v ta namen v Javnem razpisu predvideti kriterije in način izračuna že v fazi formuliranja javnega razpisa, saj jo bo ta v postopku odločanja v celoti zavezoval.
ZRRD člen 15. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 3, 28, 177.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje publikacije - pogoji za dodelitev sredstev - izračun
V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij, tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje publikacije - pogoji za dodelitev sredstev - izračun
V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij. Tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska.
ZUP člen 238. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - ožji družinski član - dolžnost preživljanja - dohodek gospodinjstva - hišniško stanovanje - bivanje v neprimernem stanovanju
Ni podlage za to, da bi se tožnikova družina upoštevala kot tričlanska. Tožnikov sin je namreč star 38 let in zaposlen, kar pomeni, da dolžnosti njegovega preživljanja ni in da ga zato po določbah razpisa ni mogoče šteti za družinskega člana. Sodišče sicer ne dvomi, da pomaga očetu - tožniku skrbeti za bolno ženo oziroma za svojo mater, vendar pa skrb za družinskega člana v razpisu ni predvidena kot okoliščina, ki bi vplivala na opredelitev družinskega člana in je zato pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati ter dodeliti zahtevanih točk. Se pa bolezen oziroma invalidnost družinskega člana upošteva kot posebna postavka pri točkovanju in je bila kot takšna upoštevana tudi v konkretnem primeru. Ravno tako pa že na podlagi kriterijev iz razpisa ni bilo mogoče upoštevati bivanja v hišniškem stanovanju, saj se po vseh treh postavkah, ki se nanašajo na tovrstno bivališče, zahteva, da uporabnik hišniškega stanovanja opravlja hišniška ali temu sorodna dela.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju - vlaga v stanovanju - zdravstvene razmere - zdravniško potrdilo
Komisijski ogled je bil po podatkih spisov opravljen, pri tem pa ugotovljeno, da vlaga ni prisotna. To je vse, kar izhaja iz zapisnika o ogledu, ki se nahaja v spisih, pri čemer naj bi po tožnikovih navedbah ogled trajal le tri minute in ne da bi si komisija ogledala vse prostore v stanovanju, v katerih je po trditvah v tožbi in pred tem že v pritožbi in v izjavi, ki jo je dal tožnik na poziv za dopolnitev vloge, vidna vlaga, zlasti v kuhinji in v predsobi. Da bi bili s strani komisije pregledani vsi prostori v stanovanju, pa iz zapisnika ni razvidno. Ravno tako ni razvidno, koliko časa je trajal ogled, kar pomeni, da tožnikovih ugovorov, ki jih je dal v zvezi z ogledom, ni mogoče preveriti. Odgovora na tožnikove ugovore v zvezi z ogledom tudi ni najti v odločbi o pritožbi in v odgovoru na tožbo, kar vse pri sodišču vzbuja dvom v korektnost opravljenega ogleda in s tem v relevantnost ugotovitve, ki jo vsebuje zapisnik in na kateri sloni izpodbijana odločitev. Poleg tega je tožnik naknadno, že po ogledu, vendar pred izdajo odločbe prve stopnje, predložil tudi zapisnik o točkovanju in izvedensko mnenje, s katerima dokazuje vlago v stanovanju. O predloženih listinah se organ prve stopnje ne izreče.
morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - poseg v pričakovane pravice
Pred objavo Javnega razpisa tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic, po presoji sodišča pa tudi ne pravno varovanih upravičenih pričakovanj, kot zatrjuje. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele z odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena. Govoriti ni mogoče niti o tožnikovi pričakovani pravici. Le-ta je namreč ekvivalent pridobljeni pravici, loči ju zgolj časovna komponenta. Gre torej za situacije, ko je dejanski stan, na podlagi katerega pravni subjekt pridobi pravico, povsem določen; razlika je zgolj v tem, da je pridobljena pravica že nastala, pričakovana pa šele bo, pri čemer pa njen nastanek ni vprašljiv. Vsako pričakovanje pa (še) ni pričakovana pravica.
Materialni okvir odločanja o dodelitvi sredstev je javni razpis. Na javnem razpisu lahko uspešno kandidira prijavitelj, ki izpolnjuje z razpisom določene pogoje. S tem se uresničuje pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ki se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Iz povedanega tudi izhaja, da je pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja razpisnih pogojev in meril.
morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - gospodarski ribolov - poseg v pričakovane pravice - sprememba predpisa
Spreminjanje predpisov je v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti. V zvezi z obravnavano zadevo sodišče dodaja, da je bila individualna premija za ribiče z Operativnim programom določena kot finančna kompenzacija zaradi neizvajanja gospodarskega ribolova slovenskih ribičev v teritorialnih vodah Hrvaške, dokler ne bo določena meja na morju.
Posameznik se ne more zanašati na to, da se veljavni predpis ne bo spremenil. Spreminjanje predpisov je namreč v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Neuspeli javni razpis in z njim povezano obvestilo nimata nobenega vpliva na pravni položaj prijavljenih kandidatov. Rezultati javnega natečaja, ko ni bil izbran nihče, po presoji sodišča ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali pravni koristi in iz tega sledi, da obravnavana tožba zoper obravnavano obvestilo ne more biti tožba v upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z obvestilom, ki se nanaša na tožnikovo kandidaturo, se dejansko tudi ni odločalo o tožnikovi pravici do zasedbe delovnega mesta, saj te izključne pravice nima.
ZUJIK člen 100, 120. URS člen 23, 25. ZUP člen 210.
javni razpis - oddaja v najem - izdaja odločbe - pravica do pravnega varstva - slikarski atelje
V tej zadevi se sodišče ni moglo spuščati v presojo zakonitosti vsebinske odločitve o nedodelitvi ateljeja tožniku, kajti izpodbijani akt je nezakonit že iz drugih procesnih razlogov in ima takšno pomanjkljivost, da se ga ne da preizkusiti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1.
Vsi izvajalci javnega interesa na področju kulture morajo imeti enake možnosti konkuriranja in to mora veljati tako za dejavnost financiranja javnih kulturnih programov in projektov kulturnih oziroma umetniških ustvarjalcev, kot tudi za oddajanje v najem javne kulturne infrastrukture kulturnim oziroma umetniškim ustvarjalcem. Ena takšnih temeljnih procesnih garancij za enako obravnavanje umetnikov, ki konkurirajo za razne oblike pomoči iz javnih sredstev, pa je določba 1. odstavka 120. člena ZUJIK, ki določa, da na podlagi predloga strokovne komisije minister oziroma župan občine izda o vsaki ustrezni vlogi prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa.
Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (1999) člen 22, 22/2. URS člen 3, 3/2, 120, 153. ZSpo člen 7, 7/2, 9, 9/1, 9/3, 9/3-3, 10, 12.
sofinanciranje iz javnih sredstev - šport - javni interes v športu - načelo zakonitosti v upravnem pravu
Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da opredelitev obsega, kot je število sofinanciranih programov za posamezno športno panogo, prepusti komu drugemu.
ZJAKRS člen 10. ZUJIK člen 100, 116, 116/1, 116/2. ZUP člen 7, 13, 82, 82/1, 237, 237/2, 237/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do vpogleda v spis - dostop do informacij javnega značaja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Iz vloge tožnika z dne 29. 6. 2016 nikjer ne izhaja, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja, temveč je v njej izrecno navedeno, da zahteva vpogled v dokumentacijo v zvezi z obravnavanim javnim razpisom (to dokumentacijo potem tudi konkretno opredeli), kar pomeni, da je organ že s tem, ko je to tožnikovo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ravnal v nasprotju s 116. členom ZUJIK oziroma 82. členom ZUP in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita ter jo je treba odpraviti. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da mu je bilo na tak način onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj se tožnik v pritožbenem postopku oziroma v teku (svojega) pritožbenega roka zoper izpodbijano odločbo ni mogel seznaniti z dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, posledično pa zato tudi ni mogel učinkovito varovati in uveljaviti svoje pravice do pritožbe. S takim postopanjem pa je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka (7. člen v zvezi s 13. členom ZUP oziroma smiselno 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - rok za prijavo - pravočasnost vloge - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge
Po presoji sodišča bi morala toženka, da bi zagotovila enako obravnavo tistih, ki so se odločili vlogo prinesti neposredno na vložišče prvostopenjskega organa, zagotoviti, da se vložišče prvostopenjskega organa za sprejem predmetnih vlog odpre ob 8. uri, torej ob uri, ko po razpisu začne teči rok za oddajo vlog, in ko so svoje vloge lahko oddali tisti, ki so se odločili to storiti po pošti.