javni razpis - svetovalec za begunca - izpolnjevanje pogojev - starostna meja
V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu, v delu, ki se nanaša na merilo 6, ne pojasni in ne konkretizira razlogov za zavrnitev vloge tožeče stranke. Iz ugotovitev obeh ocenjevalcev izhaja, da naj bi tožeča stranka v finančnem načrtu presegla najvišji možni znesek za sofinanciranje, kot je bil opredeljen v Javnem razpisu. Tožena stranka pa ne zaključi in ne pojasni ali je omenjeno razhajanje v višini zgolj nekaj centov (ključni) razlog, zaradi katerega je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. Prav tako še tožena stranka različnih ugotovitev obeh ocenjevalcev ni opredelila, pač pa jih je zgolj povzela. Tako vsebinski razlogi za izpodbijani sklep sploh niso pojasnjeni.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - sofinanciranje doktorskega študija - povprečna ocena
Kot sledi iz Meril za izbiro kandidatov v 4. točki razpisa, po katerih se poleg uspeha na visokošolskem študiju ocenjuje raziskovalno ali strokovno delo in nagrade, je očitno ravno strokovnost poglavitno merilo za izbiro kandidatov. Strokovnost oziroma strokovno usposobljenost pa nedvomno izkazuje tudi študijski uspeh oziroma dosežene ocene. Na ocene, ki jih je dosegel na magistrskem študiju, kot na relevanten pokazatelj njegove strokovnosti, se nenazadnje sklicuje tožnik v tožbi. Zato ni mogoče slediti tožbenim ugovorom, po katerih je sporni pogoj (zahtevana povprečna ocena) neprimeren, slediti pa tudi ni mogoče ugovorom, po katerih spodbuja neenako obravnavanje študentov in je kot takšen (v zakonskem in ustavnem pogledu) diskriminatoren. Pogoj namreč velja enako za vse kandidate, pri čemer že tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni tudi, v čem in zakaj je položaj študentov bolonjskega študijskega programa in tistega, ki je veljal pred njim, primerljiv, ter hkrati tožbene navedbe o težavnosti predbolonjskega študija utemeljeno opredeli kot tožnikovo subjektivno oceno, ki ji kot takšni ni mogoče slediti.
V obravnavanem primeru ni spora o tem, da je tožnikov sin ob prijavi na javni razpis dopolnil 26 let in da je zaposlen in da torej po predpisih, na katere se pravilno sklicujeta oba pristojna organa, tožnikova dolžnost, da sina preživlja, ni podana. Poleg tega je v obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v zadostni meri pojasnjeno, kdo se po pogojih razpisa šteje, poleg zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, med druge ožje družinske člane prosilca. Po točki I.3. so to družinski člani, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja, v opombi k tej točki pa je navedeno, kdo sodi med njih, in ko gre za otroke, so to "otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati - v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma dopolnjenega 26. leta starosti, v primeru šolanja na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem otrok šolanja ni končal v predpisanem roku, pa še toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi iz teh razlogov podaljšalo".
V skladu z načelom zaupanja v pravo se pravnim subjektom ne sme arbitrarno poslabšati pravnega položaja s stopnjevanjem obveznosti za naprej. Pri presoji utemeljenosti in sorazmernosti posega je treba upoštevati, da načelo zaupanja v pravo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam. Posameznik se torej ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis ne bo spremenil.
Odločitev sodišča v obravnavani zadevi temelji na presoji narave javnega razpisa. Sodišče namreč meni, da so materialni okvir odločanja določbe Javnega razpisa, ki v konkretnem primeru temelji na določbah Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 - 2013. Pred objavo Javnega razpisa tako tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic in upravičenih pričakovanj. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele s (pravnomočno) odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - sestava komisije - dostop do informacij javnega značaja
Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena, da se zagotovi, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem na razpis prijavljenim je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev v skladu s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se tudi zagotavlja enako obravnavanje prispelih operacij. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo oziroma projektom tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.
javni razpis - pogoji za sofinanciranje - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - zaporedje prispelih vlog - pravočasnost vloge - čas oddaje pošiljk - pogodbena pošta
Besedilo Javnega poziva, ki kot osnovno merilo za izbor določa datum in uro oddaje vloge na pošto, ne izključuje, da bi v primeru morebitne napake, do katere lahko pride tudi pri odpremi priporočene poštne pošiljke, prijavitelj dejanski datum in čas oddaje vloge na pošto dokazoval s potrdilom o oddaji pošiljke.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep je bil potrjen s strani Agencijeza raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v postopku preverjanja, pri čemer se Agencija pri tem sklicuje na 15. člen ZRRD. Slednji se nanaša na postopek pri odločitvi Agencije o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. V obravnavani zadevi pa ne gre za izbiro raziskovalnega programa, saj je bil ta že (predhodno) izbran, pač pa gre (zgolj) za zamenjavo vodje tega (že izbranega) programa (iz razloga tožnikove upokojitve). Iz določb navedenega člena ZRRD in tudi iz drugih določb ZRRD pa ne izhaja, da bi sklep o zamenjavi vodje projekta bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po presoji sodišča tako ne gre za akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - druga javnopravna stvar - obseg sodne kontrole
Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje navedbe konkretne pravne podlage in razlogov, ki so narekovali odločitev tožene stranke. Res je, da je tožena stranka obrazložitev konkretizirala z navedbo pravne podlage in razlogov za svojo odločitev v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa mora biti povsem konkretna, z navedbo konkretne pravne podlage in konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Vsebovati mora ugotovitev dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Iz obrazložitve mora tako tudi po presoji sodišča jasno izhajati subsumpcija konkretnega dejanskega stana, ki je ugotovljen v zadevi pod abstraktno pravno normo relevantnega predpisa.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pravica stranke do izjave - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavanju tožničinega zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka ter tožnico pozvala k dopolnitvi zahtevka in nato še k obrazložitvi stvarnega stanja stvari (na kar se je tožnica tudi odzvala). O zadevi torej toženka ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. V takšnem primeru je treba stranko pred izdajo odločbe ustrezno seznaniti z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka, pri čemer je treba ne le povzeti njene navedbe, ampak se do njih tudi vsebinsko opredeliti. Sicer stranki ni dana učinkovita možnost, da se polno izreče o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti prijavitelji obveščeni o izidu razpisa, ni določen, zato je na toženki, da določi ta rok, pri tem pa Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis z ničemer ne pove, na kakšen način je to potrebno storiti. V obravnavanem primeru je toženka upoštevala 10. točko prvega odstavka 12. člena Pravilnika tako, da je v javnem razpisu postavila rok, tj. predvidoma do 30. 9. 2015, ki je bil določen kot predviden in ne zavezujoč. Rok ni prekluziven, kar bi imelo za posledico, da v kolikor dejanje ni bilo opravljeno, nastopi zamuda in stranka procesnega dejanja ne bi mogla več opraviti. Navedeni rok ima značaj instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda nima neposrednih zakonskih posledic in ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
Pravilnik o vrednotenju športnih programov v Občini Krško (2011) člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 2, 3, 14, 15, 15/3. ZSpo člen 7, 7/1, 9, 9/2, 10, 10/2. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2-7.
V obrazložitvi svoje odločbe je drugostopenjski organ navedel, kako je prvostopenjski organ matematično izračunal priznane točke ter ob tem, koliko ur je pri posameznem programu priznal, ni pa argumentirano obrazložil, zakaj tožniku posameznega programa ni priznal v obsegu (ur), kot ga je uveljavljal v prijavi na Javni razpis. Pravilnosti odločitve tako v tem delu sodišče ne more preizkusiti; to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
razvoj podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
Dejstvo, da je bila tožniku omogočena prisotnost pri pregledu na kraju samem in da mu je bil vročen zapisnik o tem, ne pomeni zagotavljanja sodelovanja stranke v postopku, saj ugotovitve tega pregleda, kot navaja sama toženka, za zavrnitev dela zahtevka niso bile odločilne, ampak so bile to ugotovitve (kot je razbrati iz poteka postopka po spisih) naknadnega administrativnega pregleda. Glede na navedeno bi morala toženka po zaključenem ugotovitvenem postopku tožnika seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in mu dati možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.
Izpodbijana odločitev ne vsebuje konkretnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je bila tožničina prijava projekta zavrnjena. Iz javnega razpisa izhaja, da se v kategorijo A uvrstijo samo tisti projekti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 višjo od 15 (prag). Iz obrazložitve izpodbijanega akta pa ne izhaja, zakaj se tožničin projekt, ki je dobil skupno oceno 16,00, ni uvrstil v kategorijo A, niti zakaj je tožničin predlog uvrščen v kategorijo B in zakaj je zavrnjen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - poziv k dopolnitvi vloge - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - razlaga pravilnika
Ob tem, ko je pridobila izpis iz baze SICRIS, ki za dr. A.A ni izkazoval prav nobene točke, toženka tožnice neutemeljjeno ni pozvala k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam v skladu z 22. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis, čeprav ničelno število točk SICRIS glede na v prijavi navedeno znanstveno oziroma strokovno delo dr. A.A. že na prvi pogled predstavlja vsebinsko nejasnost.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - novo vozilo
Tožeča stranka je načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bila oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1-2, 36/1-4. ZUP člen 214, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka v postopku - prezgodaj vložena tožba - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa - in tega tudi prva tožnica ne zatrjuje - ne izhaja, da je bil ta sklep prvi tožnici vročen. Če pa ni bil vročen, potem za prvo tožnico ni bil izdan. Izdaja akta namreč implicira tudi vročitev akta.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal.
Toženka z razlogi, navedenimi v odgovoru na tožbo, ne more nadomestiti oziroma dopolniti obrazložitve akta, ki je izpodbijan v upravnem sporu.