javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba ZUP - neobrazložena odločba - začasna odredba - začasna odredba -težko popravljiva škoda - predpostavke za začasno odredbo
V sklepu je zgolj povsem splošno navedeno, da je iz vsebine vloge razvidno, da se bo z realizacijo projekta zagotovila modernizacija poslovnih procesov, zato je tožnica prejela 7 točk. Pri tem ni niti nakazano, iz katerih delov tožničine vloge oziroma prilog konkretno naj bi to izhajalo. Toženec vse to obrazlaga šele v odgovoru na tožbo. Prav tako šele v odgovoru pojasnjuje, kako je uporabil določila javnega razpisa glede zadevnega merila, čeprav, kot je bilo že povedano, z odgovorom na tožbo obrazložitve akta ni mogoče nadomestiti.
Tožeča stranka je upravičena, da se seznani z razlogi, zaradi katerih ni dosegla (naj)višjega števila točk v tem postopku in po spornih merilih. Še posebej zato, ker v postopku Javnega razpisa ni imela možnosti udeležbe in je zato z razlogi za narejeno oceno prvič seznanjena šele z izdano odločbo. V tem pogledu pa po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno očita, da ustreznih razlogov ni. Obrazložitev izpodbijane odločbe je glede doseženih točk in s tem ocene projekta bistveno pomankljiva, saj tožeči stranki niti sodišču ne omogoča, da bi v celoti preizkusila pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - obstoj dejstva v času prvega odločanja
Pri organu o novem dejstvu oziroma o novem dokazu govorimo takrat, ko organu dejstvo ali dokaz v prejšnjem postopku nista bila poznana ali dostopna. Toženka v odgovoru na tožbo sama pojasni, da je prvostopenjski organ v prvotnem postopku že vedel za sporna tožničina ravnanja. Posledično ta ravnanja, ki so vodila v odpoved najemne pogodbe za bivalno enoto v ... in so obenem takšna, da bi lahko bila izločitveni razlog po točki 2.1. Javnega razpisa, ne morejo biti obnovitveni razlog.
ZUJIK člen 114, 114-4, 117, 117/5. ZNOrg člen 2. ZSkuS člen 3, 3/7.
sofinanciranja iz javnih sredstev - kultura - zavržena vloga - upravičena oseba - nevladna organizacija - pravna oseba javnega prava
Vloga tožnice na javnem razpisu je bila pravilno zavržena, ker tožnica po določbah javnega razpisa ne predstavlja upravičenega prijavitelja, ker je pravna oseba javnega prava. Za upravičenega prijavitelja se namreč po izrecni določbi javnega razpisa štejejo nevladne organizacije, kar pa tožnica ni.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe (obrazložitev strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri tretjem merilu (ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete). Pri ostalih merilih pa je razlaga skopa in mestoma sama s seboj v nasprotju. Zadnje drži za drugo merilo, kjer strokovna komisija pomena Projekta za razvoj slovenske kulture in jezika ni mogla razbrati, obenem pa mu je priznala četrtino možnih točk. Utemeljitev je izostala še pri prvem merilu glede aktualnosti avtorske obravnave ter zadnjem merilu za redno in objektivno predstavljanje političnega delovanja in stališč.
javni razpis - oddaja v najem - razpisni pogoj - slikarski atelje - primernost stanovanja - opravljanje dejavnosti - spor polne jurisdikcije
Tožniku so dodeljeni prostori na D. po svojem izgledu in funkcionalnosti pisarniški prostori. Prostori so razdeljeni v eno večjo pisarni in dve manjši, strop je tak, kot je običajno za pisarniški prostor, torej bistveno nižji od stropov v ateljejih na A. in v B. Poleg tega ne gre za pritlični prostor, temveč je prostor v drugem nadstropju stavbe, do njega se dostopa po stopnišču ali preko precej majhnega in ozkega dvigala. Z izpodbijano odločbo dodeljeni prostori tožniku za opravljanje kiparske dejavnosti niso primerni in zato toženka z izpodbijano odločitvijo ni izpolnila navodila tukajšnjega sodišča, danega v sodbi I U 367/2018-30 z dne 9. 1. 2019.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - lastnik nepremičnin - investitor gradnje - toplotna črpalka - (ne)izpolnjevanje pogojev
Sodišče ugotavlja, da le-ta ne določa, da bi moral biti pogoj lastništva izpolnjen ves čas trajanja postopka, kakor zatrjuje toženec. Po presoji sodišča je v skladu z jezikovno razlago pogoja "lahko kot vlagatelj kandidira" bolj pravilen zaključek, da je treba pogoj lastništva izpolnjevati ob oddani vlogi. Relevantno dejansko stanje pri presoji pogoja lastništva v konkretnem primeru je glede na navedeno besedilo Javnega poziva tisto, ki je veljalo v času oddaje vloge; torej v času, ko se presoja, ali je tožnik sploh lahko kandidiral na Javnem pozivu ali ne. Tožnik je bil v trenutku oddaje vloge investitor in lastnik nepremičnine oz. stanovanjske stavbe, kjer so bili izvedeni predmetni ukrepi (kar med strankama ni sporno), s čimer je ta pogoj po presoji sodišča izpolnil. Če bi toženec želel, da mora biti pogoj lastništva izpolnjen ves čas postopka oz. na dan izdaje odločbe, bi to lahko in moral jasno določiti v samem besedilu Javnega poziva.
Pravilnik o izvajanju izobraževalnega programa mednarodne mature (2004) člen 9. ZŠtip-1 člen 6, 6/1, 25. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 248, 248/3. ZUS-1 člen 37, 37/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Odgovora na tožbo sodišče se ne more sprejeti kot dopolnitev obrazložitve, saj je v upravnem sporu odgovor na tožbo lahko le pojasnilo že povedanega v izpodbijanem aktu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - formalno nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - vsebinska obravnava vloge - predložitev dokazov
Ko se preverjajo obvezne sestavine vloge, kot izhajajo iz 66. člena ZUP, včasih dopolnjene s sestavinami po področnih predpisih, se preverja formalna popolnost vloge. Če katera obvezna sestavina manjka, se vložnika pozove v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP. Če pa je organ že začel vlogo vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim postopkom in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja, govorimo o materialno nepopolni vlogi. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v tem roku ne predloži dokazov, organ ne ravna po 67. členu ZUP, temveč nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe (utemeljitev Strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri posameznih kriterijih. Zlasti je to očitno pri 1., 2., 3. in 6. kriteriju (pomen projekta; kakovost, izvirnost, komunikativnost, aktualnost avtorske obravnave; raznolik razvoj slovenske medijske krajine; število zaposlenih). Sodišču tako ni znano kam sodi "težje razvidna ciljnost in koherentnost vsebin". Prav tako ni mogoče razbrati, katera merila pri posameznih kriterijih je Ministrstvo uporabilo in katera je tožeča stranka dosegla. Zapisano je le število točk in povsem splošna navedba o izvirnosti, manjši komunikativnosti Projekta in zmanjšanem pomenu za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti, posebnih vsebin in za redno, objektivno ter ravnotežno predstavljanje političnega delovanja, stališč raznih organizacij in posameznikov.
sofinanciranje iz javnih sredstev - stranski udeleženec - pravna korist
Določeno razmerje tožnika do predmeta odločanja, to je podaja soglasja k predlogu za mentorja, ki je obvezna sestavina prijave na predmetni Javni poziv, vsekakor obstaja. Brez soglasja vodje raziskovalnega programa k predlogu za mentorja prijavitelj na Javnem pozivu namreč ne more uspeti s prijavljenim programom. Vendar sta hkrati položaj vodje raziskovalnega programa in predlaganega mentorja pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisna od prijavitelja, to pa pomeni, da določbe Pravilnika o postopkih, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na ureditev v Pravilniku o postopkih svojega pravnega interesa ne izkazuje.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepopolna vloga - formalno nepopolna vloga - dopolnitev vloge - vsebinska obravnava vloge - predložitev dokazov - zavrženje vloge
Če je organ že začel vlogo vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim postopkom in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja, govorimo o materialno nepopolni vlogi. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v tem roku ne predloži dokazov, organ ne ravna po 67. členu ZUP, temveč nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo.
Vlogi za obročno vračilo neupravičeno izplačanega zneska pomoči je bilo glede na določbo prvega odstavka 90. člena ZIUPOPDVE ugodeno v največjem možnem obsegu. Organ je pri svoji odločitvi v celoti upošteval tožničine navedbe o njenem težkem finančnem in premoženjskem položaju, ki so posledica izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije in tožnici omogočil vračilo pomoči v šestih enakih mesečnih obrokih.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - javno povabilo - obrazloženost odločitve - ugoditev tožbi
Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS.
Sodišče je presojalo skladnost izpodbijanega obvestila na način, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče RS v zgoraj omenjeni odločbi, in ugotovilo, da tožnik utemeljeno očita, da je tožena stranka pri obravnavi njegove ponudbe kršila postopkovna pravila javnega povabila.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe - kriteriji za ocenjevanje vlog - strokovna presoja komisije
Sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj ter glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.
Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ustreznega področja.
Tožničino lastništvo na določenih nepremičninah presega 40 % vrednosti primernega stanovanja in s tem ni izpolnjen splošni pogoj po 3. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
javni razpisi - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - neporavnane obveznosti
Za presojo zadeve je ključno, ali je imela tožeča stranka na dan, ko je oddala vlogo za pridobitev pomoči, poravnane vse neplačane zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo.
Izrek izpodbijane odločbe nima (izrecnega) zavrnilnega dela, temveč negativna odločitev samo implicitno izhaja iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe. Izrek tako ni skladen z 213. členom ZUP, ker ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj toženec določenih stroškov ni priznal kot upravičenih, še več - iz obrazložitve sploh ni jasno razvidno, da določeni stroški, ki jih je tožnica (očitno) štela kot upravičene, niso bili priznani, temveč lahko do takšnega sklepa pripelje šele vsebina tožničine vloge, s katero se je prijavila na Javni poziv.
javni razpis - subvencija za zagon inovativnih podjetij - točkovanje - merila za točkovanje vlog
Ker tožnica z ugovorom v zvezi z ocenjevanjem po 1. merilu (Predstavitev na Demo dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja), ne more uspeti, saj ni vložila tožbe na konkretnost postopka,so posledično tudi njeni ugovori v zvezi z ocenjevanjem po 3. merilu (Inovativnost) pravno nepomembni. Četudi bi tožnica zatrjevano uspela dokazati, to namreč ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev sodišča, torej da bi sodišče odločitev toženca, da se vloga tožnice na Javni razpis ne odobri, presodila kot nezakonito ter da bi izpodbijani sklep toženca odpravila.
V upravnem sporu se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov in ne pravilnost strokovne ocene. Sodišče presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.