Tožeča stranka ni bila uvrščena ali izključena iz v izreku vsebovanega seznama upravičencev do nepovratnih sredstev. Kot nosilka pravice sploh ni razvidna iz izreka. To pomeni le eno, da tožena stranka o zahtevku tožeče stranke (še) ni odločila.
Zapisanega ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer pojasnila, zakaj ne more tožeči stranki dodeliti nepovratnih finančnih sredstev. Kot rečeno, se zgolj z izrekom odloči o pravici ali obveznosti stranke. Ta izraža vsebino in je zato najpomembnejši del odločbe. Samo izrek postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv.
javni poziv - nepovratna finančna sredstva - vrnitev v prejšnje stanje - subsidiarna uporaba ZUP
ZVO-1 v primeru zamude roka za dodelitev sredstev tožene stranke, vrnitve v prejšnje stanje ne dovoljuje (prvi odstavek 146.f člena ZVO-1). Predlagatelj zakona je ob sprejemu tega pravila nanizal naslednje razloge za tako ureditev. Pri dodeljevanju sredstev namenskega premoženja tožene stranke se tehtajo pravice in pravne koristi prijaviteljev. Njihov cilj je pridobiti sredstva za namene oziroma projekte povezane z varstvom okolja. Ker upravni postopek ni prilagojen tako imenovanim konkurenčnim postopkom (postopkom, v katerih sodeluje več strank, ki niso v sporu, a se potegujejo za koristi, ki praviloma gredo le nekaterim od njih), je ZVO-1 dopolnil njegovo splošno ureditev. Z drugimi besedami, prepoved vrnitve v prejšnje stanje je posledica posebnosti postopka javnega poziva in značilnosti delovanja tožene stranke.
Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala, da burger vedno sodi med hitro hrano, tožnik pa da bi bil moral ponuditi kosilo. Vendar toženka pri tem ni obrazložila, zakaj v tožnikovem primeru, ko je omenjeni ribji jedi po navedbah tožbe nudil kot kosilo, tj. skupaj z juho, solato in/ali sadjem (česar toženka prav tako ne prereka), vseeno ne gre za kosilo.
V prijavnem obrazcu je tožeča stranka v pogledu kotizacije in njenega "zaračunavanja", poleg ostalih zahtevanih podatkov (o številu tekmovalcev, višini kotizacije in skupnega zneska kotizacij) v rubriki "plačnik kotizacije" navedla, da je plačnik kotizacije šola. Kot plačnika je torej navedla javnopravno osebo, zato je Zavod sredstva zaračunanih kotizacij utemeljeno opredelil kot sredstva, prejeta iz javnih virov. Sredstva iz javnih virov pa so sredstva, ki se jih po citirani določib 3.0 razpisa pri sofinanciranju upošteva.
Sodišče ugotavlja, da so bili razlogi za odločitev, ki izhajajo iz obrazložitve, jasni, tako da je tako tožnici kot sodišču jasno, kateri so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju in zato sodišče šteje, da se je izpodbijani akt dalo preizkusiti, s tem pa je podana zadostna obrazložitev izpodbijanega akta.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev vloge - pogoji za kandidiranje - dopolnitev vloge
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa kot pravna podlaga navedeno le določilo javnega razpisa. Tožena stranka, ki je utemeljila svojo odločitev zgolj na določilu javnega razpisa, ki konkretne situacije ne ureja, ni pa uporabila relevantnih določb ZPOP-1 in ZUP, je ravnala nezakonito.
izplačilo sredstev - nepovratna sredstva - namenska raba
V omenjenem primeru ni šlo za to, da bi kršitev katerega pogoja povzročila zavrnitev celotnega zahtevka, ampak za sorazmerno odmerjeno sankcijo znižanja, ki je glede na obseg kršitev dosegla višino zahtevka za izplačilo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblaščenec - predložitev pooblastila - vsebina pooblastila - pooblastilo za zastopanje - odobritev dejanj pooblaščenca - odobritev že opravljenega dejanja - možnost pritožbe
Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. Iz danega pooblastila namreč jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom vsekakor izkazala odobritev že opravljenih dejanj.
Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1, ne glede na splošno ureditev v ZUP, zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.
Tožeča stranka ni imela (več) koncesije že pred prijavo na Javni razpis. Ravno ta pa ji je omogočala pridobitev sredstev od ZZZS, na katera se je, kot enega od virov sofinanciranja, sklicevala v svoji vlogi. Z drugimi besedami, z dokončnostjo Odločbe o odvzemu koncesije je prenehalo koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba (četrti odstavek 44.j člena Zakona o zdravstveni dejavnosti). S tem je izgubila predviden vir sofinanciranja v letu 2018.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - upravičeni stroški - neenaka obravnava
Javni razpis je prepovedal povrnitev upravičenih stroškov s sofinanciranjem na podlagi konkretnega javnega razpisa, kolikor so bila sredstva pridobljena s kotizacijami (ali drugimi javnimi viri financiranja). Cilj prepovedi dvojnega financiranja je, da upravičenih stroškov (kot jih navaja javni razpis), pridobitelj ne krije s kotizacijo in drugimi javnimi viri financiranja. Pravilo je odraz načela namenske porabe sredstev državnega proračuna.
Sklicevanje tožnika, da bi ga organ moral pozivati na dopolnitev in pojasnila, nima podlage v javnem razpisu, saj je komisija ocenila, da gre za popolno vlogo tožnika, takšnih vlog pa ni treba dopolnjevati.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - kultura
Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev takšne obrazložitve nima. Obrazložitev predmetne odločitve pa je pomanjkljiva in ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP ter sodišču tudi ne omogoča preizkusa.
Čeprav se sodišče pri presoji zakonitosti dodeljevanja javnopravnih sredstev omejuje na preizkus materialnopravnih in procesnih vprašanj, ne preizkuša pa pravilnosti strokovne ocene, to še ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, in sicer tudi, če gre za kriterij, ki po naravi stvari ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da vloge prijaviteljev ocenjuje strokovna komisija. Ker dodeljevanje javnega denarja ne sme biti arbitrarno, mora biti tudi strokovna ocena komisije oziroma njenih članov pojasnjena, saj se le na tak način prijavitelj seznani z načinom, na katerega so bila uporabljena razpisna merila ter, če šteje, da je bilo pri tem kakšno pomembno dejstvo spregledano oziroma merilo zmotno uporabljeno, to uveljavlja s pravnimi sredstvi.
V konkretnem primeru je zaradi nezakonitega odločanja toženke v prvotnih postopkih do izdaje izpodbijanega akta res prišlo več let po tem, ko je tožnik oddal svojo vlogo za sofinanciranje. Vendar pa je bil tožnik z razpisnimi pogoji seznanjen že ob prijavi na razpis, torej v letu 2016, in je torej vedel, da vsebinsko enakega projekta ne sme prijaviti na drug razpis, saj dvojno sofinanciranje iz javnih virov ni mogoče.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa in brez zahtevane dejanske in pravne obrazložitve, saj le citira določila Javnega razpisa. Po mnenju sodišča, sklicevanje na razpisne pogoje, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti in raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o temelju in višini terjatev, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je v postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov zagotovljena s tem, da lahko na javnem razpisu uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje določene z javnim razpisom. V postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov se torej načelo enakosti pred zakonom odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Sodišče ne sledi toženki, da gre pri delih na stavbi, tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, za rekonstrukcijo. Toženec ni izkazal, da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, zato je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1.
ZUP člen 4, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe priloga 3, 6, 6-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za prijavo na javni razpis - velikost podjetja - velika podjetja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - neobrazložena odločba
Izpodbijani sklep je nejasen, pomanjkljiv in v nasprotju s samim seboj, da se ga sploh ne da preizkusiti ter je tako podana bistvena kršitev določb postopka.
Pomanjkljive obrazložitve ni dopustno dopolnjevati z odgovorom na tožbo, saj bi razloge za odločitev morala toženka jasno navesti že v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ustreznega področja. Sodišče presoja le, ali je ocena ustrezno utemeljena in ali so bila pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevana vsa ključna dejstva, kot jih določa javni razpis, ter ali so bila upoštevana merila - kriteriji iz javnega razpisa ter pravila postopka.
Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora toženec navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
Ker manjka bistveni del razlogov, ki omogočajo preizkus narejene ocene, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana kršitev postopka.
Ker se je tožeča stranka na poziv sodišča iz drugega odstavka 39. člena ZUS-1 odzvala z izjavo, da je z novo izdano odločbo zadovoljna, je sodišče ravnalo, kot mu narekuje tretji odstavek 39. člena ZUS-1 in postopek ustavilo.