odlog izvršbe - novo izvršilno sredstvo - spremenjene okoliščine - načelo sorazmernosti
Odlog bi lahko dosegel svoj namen le, če bi dodaten čas lahko preprečil t.i. socialno izvršbo in omogočil, da dolžnik ob pomoči socialne službe, sorodnikov, široke mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma. Pri tem je bistvena okoliščina, ali je dolžnik že ustrezno aktivno in skrbno ravnal v tej smeri, da bi upnika čim prej poplačal in se obrnil na ustrezno pomoč.
ZPP člen 224, 224/1.. ZPIZ-2 člen 15, 121, 122.. ZZVZZ člen 33.
nadomestilo za invalidnost - delo s krajšim delovnim časom - preostala delovna zmožnost - začasna nezmožnost za delo
Začasna nezmožnost za štiri ure dnevno zaradi bolezni ne izključuje pravice do delnega nadomestila iz naslova III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Za pravilno presojo izpodbijanih odločb je bistveno le, da je tožnica s pisno izjavo in izpisi eDavkov izkazala pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 1. 1. 2020 dalje, čeprav je bila do 1. 5. 2020 začasno nezmožna za štiri urno delo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - kršitev ustavnih pravic
Ker je skladno z načelom formalne legalitete sodišče vezano na izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe ter da so neutemeljene dolžničine ugovorne navedbe, da se izvršilni naslov zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti in da so dolžnici v pomanjkanju razumne obrazložitve bile kršene ustavne pravice.
ZPIZ-1 člen 101.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZDR-1 člen 196.. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (2013) člen 30.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti - ustreznost dela
Tožniku dela, ki ni skladno z odločbo ZPIZ, ni bilo potrebno opravljati, zato v opravljanje dela v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, ki temelji na odločbi ZPIZ, ni bil prisiljen in tako tudi z delom, ki ga je bil dolžan opravljati, ni mogel kršiti Kodeksa etike medicinskih sester in medicinskih tehnikov Slovenije. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je pomoč pacientom njegovo poslanstvo, vendar pa je bil to poslanstvo dolžan opravljati le v okviru svoje delovne zmožnosti.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - pravica do skrbi za otroka
Kolikor pa zagovornik graja obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa se pri tem sklicuje predvsem na okoliščino, da je obdolženec oče mladoletnega otroka in samohranilec, zaradi česar so s priporom otrokove pravice do celovite vzgoje in razvoja prizadete. Že res, kar navaja zagovornik, da lahko omejevalni ukrep, kakor je pripor, prizadene otrokove pravice do celovite vzgoje, varstva in izobraževanja, pa vendar je po drugi strani povsem na dlani, da se na te pravice ne more sklicevati nekdo, ki sam povzroči položaj, ko so otrokove pravice kakorkoli prikrajšane ali ogrožene. Dejstvo je, da naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil dne 28.1.2022, torej v času, ko je že bil oče mladoletnega otroka, odvzem prostosti in posledice, ki lahko otroka v zvezi s tem doletijo, pa mora storilec pač vzeti v zakup oziroma jih pri odločitvi za izvršitev kaznivega dejanja upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055133
OZ člen 40, 40/2. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o izvedbi del - gradbeno-obrtniška dela - izvedba del - pridobitev uporabnega dovoljenja - nedopusten nagib - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - tuja pravna oseba - pravna oseba s sedežem v EU - ničnost pogodbe - razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopustnem nagibu sklenitve pogodbe med tožnikom in toženko zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja bi bil pravilen, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zato, ker je vedel, da je dela opravil nekdo drug, ki ne izpolnjuje pogojev, soglašal, da se namesto dejanskega izvajalca del navede v potrebnih listinah on kot izvajalec del, čeprav pri delih dejansko ni sodeloval. Torej, da je le "posodil svoje ime". Za tak primer pa v konkretnem primeru ni šlo, sicer med pravdnima strankama ne bi moglo biti nesporno, da je tožnik dela na objektu izvajal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00055824
ZIZ člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v bistvenih elementih oprlo na navedbe upnika, s katerimi se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti in se o njih izjaviti. Kot izhaja iz pritožbe, pa dolžnik dejstvu, da je bila A.A. pri dolžniku pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk, izrecno nasprotuje. Vloga upnika je tako bistveno vplivala na končni izid postopka odločanja o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bila vročena v izjavo dolžniku, pa je bila dolžniku s tem kršena pravica do izjave in tako odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Republika Slovenija - prevzemnik dolga - prevzem dolga - višina odškodnine - nadaljnji izvršilni stroški - sprememba dolžnika - pogodba o prevzemu dolga
Sodišče prve stopnje se še ni opredelilo do vprašanja ali gre v tej zadevi za situacijo, ki jo ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, zato je povzeta pritožbena trditev dopustna novota, saj je dolžnik doslej ni mogel uveljaviti pred sodiščem prve stopnje. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, sodišče prve stopnje pa se bo moralo v nadaljevanju postopka opredeliti do pritožbenih trditev dolžnika in v primeru, da ugotovi, da gre res za izvršilno zadevo, v kateri se izterjuje terjatev, ki je prešla na dolžnika kot družbenika izbrisane pravne osebe, odločiti v skladu z ZOKIPOSR. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da prevzem dolga (ki je urejen v 427. členu OZ) pomeni, da se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Prevzemnik ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopa na njegovo mesto tako, da je prvotni dolžnik prost obveznosti.
ZZVZZ člen 87. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - poškodba pri delu - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Že sodišče prve stopnje je tožnici pojasnilo, da ima na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec (v konkretnem primeru toženka), če je poškodba zavarovane osebe (v konkretnem primeru poškodovanega delavca) posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi iz varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi ter predpisi, ki urejajo materijo varnosti in zdravja pri delu. Tožnica je tista, ki je morala v konkretni pravdi (konkretno) zatrjevati in izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti z izjemo krivde, katere obstoj se domneva. Gre za protipravno ravnanje toženke v smislu zgoraj izpostavljenih kršitev, vzročno zvezo in posledično škodo.
Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje je v tem, da tudi z ustreznim čiščenjem, ki ga je poškodovani delavec izvedel, površine, na kateri je padel, ni mogoče narediti popolnoma nedrseče. Četudi torej obstaja neposredna vzročna zveza med (zaradi izvedenega čiščenja manj) drsečo površino in konkretnim padcem, toženka za posledični padec ne more odgovarjati, saj ni razvidno, kaj bi v zvezi s čiščenjem še lahko storila. Gre za tveganje, ki ga tudi z ustreznim čiščenjem (op. z razmaščevanjem) ni mogoče povsem odpraviti, in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno.
Nizanje morebitnih toženkinih kršitev delovnopravnih obveznosti tožnici v tej pravdi lahko koristi le v primeru, če so kršitve vzročno povezane z nastalo delovno nesrečo. Če vzročne zveze ni, gre lahko le za pravno nerelevantne kršitve. Hkrati je bil delavec ustrezno ustno oziroma praktično (praktični preizkus iz varstva pri delu) poučen glede čiščenja, ki ga je tudi izvajal. Zavzemanje toženke, da je nekakšna pisnost (izdelava natančnih pisnih navodil za čiščenje in revizija pisne ocene tveganja) odločujoča, je neutemeljeno in nepojasnjeno.
Tudi pri razrešitvi oziroma spremembi upravitelja zapuščine gre za ukrep zavarovanja zapuščine, v kolikor upravitelj zapuščine krši odločbo sodišča, s katero je bil postavljen in povzroča škodo, da se zmanjšuje vrednost zapuščine.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Upnik, ki ima terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve.
OZ člen 239, 239/2, 633, 633/1, 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 7, 207, 207/2, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba - pravica zahtevati odpravo napak - znižanje plačila - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - obvestilo o napakah - substancirani ugovori - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - vzročna zveza
Sodišče pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti z izvedbo dokazov ali tako, da samo v dokaznih listinah išče pravno relevantna dejstva za potrditev ugovorov pravdnih strank. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka zatrjevanih napak ni konkretizirala niti v tolikšni meri, da bi bil jasen vsaj obseg in mesto nastanka na objektu.
Ni mogoče ugotoviti ali je škoda, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, res nastala kot posledica zatrjevane zamude tožeče stranke, ki je bila le ena od več podizvajalcev na objektu. Pri pogodbeni odškodninski odgovornosti morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta tj. kršitev pogodbene obveznosti, nastanke škode, krivda in vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala zadostnih relevantnih dejstev o vzročni zvezi med zatrjevano zamudo tožeče stranke in škodo, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, je s tem že na tej podlagi pobotni ugovor pravilno zavrnilo.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 627/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1, 83a/2.. URS člen 3, 23, 24, 25, 126.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/2, 5/2-1.
razlika v plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nedeljsko delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - pooblaščenec - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe - COVID-19 - pravica do dostopa do sodišča - pogoj PCT
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo šele od 9. 11. 2021 dalje z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 175/2021), ki jo je na podlagi 83.a člena ZS izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, določeno, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen osebe, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne (3.1. tč.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako na dan zadnjega naroka (24. 9. 2021) ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pooblaščencu tožnikov, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
izpolnitev pogodbene obveznosti - zavarovalna premija - obresti kot stranska terjatev - višina terjatve iz naslova zamudnih obresti - odpis obveznosti - nedokazanost
Toženec z ničemer ni dokazal, da bi mu bila obrestna obveznost odpuščena.
Ker dolgovanega zneska iz naslova zavarovalne premije toženec ni plačal, je tožeča stranka podrugem odstavku 21. člena Splošnih pogojev upravičena tudi do obresti od zapadlosti obveznosti do vložitve predloga za izvršbo, od tedaj dalje pa zakonske zamudne obresti od celotnega zneska.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZSICT člen 45.
stroški izvršilnega postopka - odmera nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Cenitveno poročilo je potrebno obravnavati kot celoto. Plačilo za pisno izdelavo cenitvenega poročila tako zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana pojasnila v zvezi s pripombami strank k cenitvenemu poročilu. Nagrada za izdelavo dopolnilnega cenitvenega poročil pripada sodnemu cenilcu zgolj takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
ZPP člen 277, 285, 318, 318/1, 318/1-3, 338/2.. ZDavP-2 člen 12.. ZDR-1 člen 77.
zamudna sodba - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače - davki in prispevki - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - soglasje za mediacijo
Zmotno je pritožbeno sklicevanje, da je toženec zaradi podanega soglasja za mediacijo mislil, da mu ni treba odgovoriti na tožbo. V 4. točki poziva k odgovoru na tožbo je bil namreč izrecno opozorjen, da tudi v primeru, če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Glede na to je zmotno tudi navajanje pritožbe, da bi potem, ko je toženec vrnil poziv za odgovor na tožbo in soglasje za mediacijo sodišču, to moralo toženca ponovno podučiti, da mora odgovoriti na tožbo. Pravne podlage za takšno postopanje sodišča v ZPP ni, materialnoprocesno vodstvo iz 285. člena ZPP, ki ga izpostavlja pritožba, pa se v fazi postopka, ki zajema čas med vročitvijo tožbe v odgovor in iztekom roka za podajo odgovora, ne izvaja.