CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS00056008
ZIZ člen 42, 42/2.. ZPP člen 142, 142/4, 145.
zamudna sodba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilno vročanje
Na podlagi vročanja na star naslov fikcija vročitve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni nastopila. V pritožbi se tožnik neutemeljeno sklicuje na obveznost sporočanja spremembe naslova, ki je urejena v 145. členu ZPP. Tudi če bi za toženko ta obveznost veljala, to ne pomeni, da bi bila zamudna sodba pravilno vročena na star naslov, ampak bi se kvečjemu vročala, tako da bi se pritrdila na oglasno desko.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1, 83a/2.. URS člen 3, 23, 24, 25, 126.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/2, 5/2-1.
razlika v plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nedeljsko delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - pooblaščenec - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe - COVID-19 - pravica do dostopa do sodišča - pogoj PCT
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo šele od 9. 11. 2021 dalje z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 175/2021), ki jo je na podlagi 83.a člena ZS izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, določeno, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen osebe, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne (3.1. tč.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako na dan zadnjega naroka (24. 9. 2021) ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pooblaščencu tožnikov, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - pravica do skrbi za otroka
Kolikor pa zagovornik graja obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa se pri tem sklicuje predvsem na okoliščino, da je obdolženec oče mladoletnega otroka in samohranilec, zaradi česar so s priporom otrokove pravice do celovite vzgoje in razvoja prizadete. Že res, kar navaja zagovornik, da lahko omejevalni ukrep, kakor je pripor, prizadene otrokove pravice do celovite vzgoje, varstva in izobraževanja, pa vendar je po drugi strani povsem na dlani, da se na te pravice ne more sklicevati nekdo, ki sam povzroči položaj, ko so otrokove pravice kakorkoli prikrajšane ali ogrožene. Dejstvo je, da naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil dne 28.1.2022, torej v času, ko je že bil oče mladoletnega otroka, odvzem prostosti in posledice, ki lahko otroka v zvezi s tem doletijo, pa mora storilec pač vzeti v zakup oziroma jih pri odločitvi za izvršitev kaznivega dejanja upoštevati.
Dolžnik bi moral morebitne napake pri vročitvi sklepa o izvršbi, morebitno dejansko nemožnost seznanitve s sklepom o izvršbi oziroma morebitno napačno presojo pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo že v sklepu z dne 29. 10. 2020, grajati najpozneje v pritožbi zoper ta sklep, ki pa je ni vložil, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa z dne 29. 10. 2020. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, morebitnih nepravilnosti vročitve sklepa o izvršbi dolžnik ne more uveljavljati z ugovorom po izteku roka.
V 180. členu ZPP je res določeno, da mora tožba obsegati tudi identifikacijske podatke strank iz 180.a člena ZPP, torej v primeru fizične osebe navedbo osebnega imena, naslov prebivališča in EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva (ali davčno številko, če ni vpisana v ta register in je vpisana v davčni register, ali rojstni datum, če ni vpisana v nobenega od registrov). Ne glede na to, bi v okoliščinah obravnavanega primera zavrženje prve točke tožbenega predloga zaradi nenavedene EMŠO številke v tožbi, po oceni pritožbenega sodišča pomenilo nesorazmeren poseg v tožničino ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).
Republika Slovenija - prevzemnik dolga - prevzem dolga - višina odškodnine - nadaljnji izvršilni stroški - sprememba dolžnika - pogodba o prevzemu dolga
Sodišče prve stopnje se še ni opredelilo do vprašanja ali gre v tej zadevi za situacijo, ki jo ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, zato je povzeta pritožbena trditev dopustna novota, saj je dolžnik doslej ni mogel uveljaviti pred sodiščem prve stopnje. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, sodišče prve stopnje pa se bo moralo v nadaljevanju postopka opredeliti do pritožbenih trditev dolžnika in v primeru, da ugotovi, da gre res za izvršilno zadevo, v kateri se izterjuje terjatev, ki je prešla na dolžnika kot družbenika izbrisane pravne osebe, odločiti v skladu z ZOKIPOSR. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da prevzem dolga (ki je urejen v 427. členu OZ) pomeni, da se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Prevzemnik ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopa na njegovo mesto tako, da je prvotni dolžnik prost obveznosti.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
Pritegnitev sodnega cenilca v postopek nepremičninske izvršbe z nalogo, da oceni nepremičnino, je obvezno (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno naložilo plačilo stroškov sodnih cenitev dolžniku, saj so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).
Upnik je pravočasno zahteval povrnitev stroškov, saj besedo takoj iz osmega odstavka 38. člena ZIZ ni razlagati tako, da je treba stroške priglasiti takoj, ko se upnik z njimi seznani, ampak takoj, ko je to razumno mogoče.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00056297
ZPP člen 7, 219a, 252, 252/2.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 38, 38/5.
nesreča pri delu - dokazna ocena - pravnorelevantna vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - razpravno načelo
Toženka v pritožbi utemeljeno kot pavšalno označuje presojo sodišča prve stopnje, da bi ugotovljene opustitve glede poteka veljavnosti zdravniškega dovoljenja in dolžnosti izvajanja usposabljanja delavcev v ustreznih periodičnih razmakih lahko vplivale na nastanek škodnega dogodka. Ob ugotovitvah, da je tožnik ob zaposlitvi opravil zdravniški pregled in izpit iz varnosti pri delu, da je bil za delo ustrezno usposobljen in da je k sporni montaži vrat zavestno pristopil na način, ki je bil v nasprotju z navodili za varno delo, po pravilnem pritožbenem zatrjevanju toženke ni podlage za zaključek, da med ugotovljenimi kršitvami s področja varnosti in zdravja pri delu in nastankom škodnega dogodka obstoji pravno relevantna vzročna zveza. Ta s strani tožnika niti ni bila ustrezno zatrjevana.
Ker sta stranki svoji pritožbi umaknili in ker višje sodišče o pritožbah še ni izdalo odločbe, je umik pritožb po drugem odstavku 334. člena ZPP dopusten. Višje sodišče zato o pritožbah ne bo odločalo, izdalo pa je ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00054672
OZ člen 132. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - navadna škoda - priznanje dejstev - priznanje zahtevka - dokazovanje priznanih dejstev - načelo proste presoje dokazov - dokazna vrednost listine - dokazna vrednost priče - kazenska ovadba - zapisnik o ogledu
Kazenska ovadba sama po sebi višine škode ne dokazuje, vsebuje le njeno pavšalno oceno. Škoda je namreč zmanjšanje premoženja, tega pa tožniku ni uspelo dokazati. Enako velja tudi glede sklicevanja na zapisnik o ogledu kraja dejanja (v zvezi z njim se pritožnik sklicuje na zapis, da ima Fiat Punto bele barve s sončno streho opazne poškodbe).
Da sodišče lahko ugotovi, da je bil med pogodbenima strankama sklenjen dogovor o simulaciji oziroma o načrtnem razhajanju med dejansko in navidezno voljo in namenom pogodbenikov, da ustvari navidezno stanje, mora tožeča stranka v svojih trditvah razkriti razhajanje med dejansko in navidezno voljo (obeh) pogodbenikov. Takšnih tožbenih trditev pa tožnik ni postavil.
URS člen 125, 146, 146/1. ZST-1 člen 5, 5/1-19. ZPP člen 105a, 105a/1. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - vezanost sodišča na ustavo in zakon - presoja ustavnosti
Ustavno sodišče je že pojasnilo, da zakonodajalec lahko predpiše obveznost plačila sodne takse kot delnega plačila sodnih stroškov, ustavnopravni temelj zanjo pa ima v prvem odstavku 146. člena Ustave. Stvar zakonodajalčeve presoje je, kako strogo in dosledno bo uresničevanje dolžnosti plačila sodnih taks uredil v posamezni fazi (pravdnega) postopka.
najemna pogodba - dogovor strank - višina najemnine - trditveno in dokazno breme - pravilna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na dogovoru, v skladu s katerim je bila tožena stranka dolžna plačevati le morebitno razliko v najemnini, bi morala tožeča stranka izkazati, kolikšna je najemnina z novim najemnikom in koliko znaša razlika do zneska najemnine, ki je bil dogovorjen med pravdnima strankama. Odgovor na vprašanje, na kateri stranki je dokazno breme, da je najemnina z novim najemnikom nižja za zatrjevanih 610 EUR, je namreč vsebovan že v vprašanju samem; ker gre za trditve tožeče stranke, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, kolikšna je najemnina po najemni pogodbi z novim najemnikom.
ZKP člen 62c, 62c/1, 502a, 502a/1, 502b/3, 502b/4, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum - sorazmernost ukrepa
Prvostopenjsko sodišče je pod točkami 10 do 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa z razumnimi razlogi utemeljilo obstoj temeljnega pogoja za podaljšanje ukrepa in sicer utemeljenega suma, da so obdolženi storili v obtožnici očitana jim kazniva dejanja. V predmetni kazenski zadevi je bila zoper obdolžence vložena obtožnica, zahtevani dokazni standard pa je bil zanesljivo ugotovljen in potrjen s podatki in dokazi, zbranimi v predkazenskem postopku ter tekom preiskave.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je taksna obveznost tožnici nastala 15. 12. 2021, ko ji je bila vročena sodba z dne 22. 11. 2021, kar je skladno s 3. točko prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZST-1. ZST-1D, ki se uporablja od 12. 1. 2022 dalje, namreč v 48. členu določa, da se takse za postopke, glede katerih je taksna obveznost nastala do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Pritožba se zato zmotno sklicuje na z ZST-1D spremenjena določila 5. člena ZST-1.
ZFPPIPP člen 300, 300/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
pravočasnost vložitve tožbe - preuranjena tožba - ugotovitvena tožba - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - prerekana terjatev - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožba, ki je vložena pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, je nedvomno preuranjena. V obravnavani zadevi jo je tožeča stranka dejansko vložila, še preden so bili podani pogoji v skladu s 300. členom ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi je bila tožba res vložena preuranjeno, saj je bila vložena še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, vendar pa je bil že odgovor na tožbo vložen po objavi odločitve višjega sodišča o sklepu o preizkusu terjatev. Prav tako je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo izvedlo po objavi tega sklepa, ko so že nastopili pogoji za vložitev tožbe. Takrat je bil namreč že izdan pravnomočen sklep o preizkusu terjatev, zato o preuranjenosti ni več mogoče govoriti. Z izdajo pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pa je tudi izpolnjena predpostavka za obravnavanje ugotovitvene tožbe in tudi izkazan pravni interes tožeče stranke za vsebinsko odločitev o zahtevku.
Tožnik je tekom postopka izkazal, da je dedič po pokojnem, kar pomeni, da je sporna terjatev kot predmet dedovanja prešla na tožnika, ki je zato aktivno legitimiran za vložitev tožbe, s katero je od toženca zahteval plačilo navedenega zneska.