Tožnik je tekom postopka izkazal, da je dedič po pokojnem, kar pomeni, da je sporna terjatev kot predmet dedovanja prešla na tožnika, ki je zato aktivno legitimiran za vložitev tožbe, s katero je od toženca zahteval plačilo navedenega zneska.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10, 15. ZPP člen 18, 18/2. ZD člen 163.
mednarodna pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - zavrženje predloga - Republika Hrvaška - običajno prebivališče - subsidiarna pristojnost - predlog za omejitev dedovanja
Pritožnica zmotno meni, da pride v obravnavani zadevi v poštev subsidiarna pristojnost sodišča Republike Slovenije določena v 10. členu Uredbe. Ta bi namreč prišla v poštev le, če pokojni ob smrti ne bi imel običajnega bivališča v nobeni od držav članic, temveč v tretji državi. Ker je imel pokojni običajno bivališče v Republiki Hrvaški, torej v državi članici, 10. člena Uredbe ni mogoče uporabiti.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054480
DZ člen 157, 157/2, 161. ZIZ člen 1. ZNP-1 člen 34, 100.
ogroženost otroka - začasna preživnina - začasna odredba v družinskih sporih - preživljanje mladoletnega otroka - otrokove potrebe - ogroženost otrokovega preživljanja - zmožnosti staršev - materialni položaj - plačevanje preživnine - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe
Ni sporno, da oba otroka dejansko živita z materjo, ki je brez zaposlitve in prejema socialno pomoč. Kljub temu, da je dolžnost vsakega roditelja, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi preživljanje svojih otrok, navedeno poleg obveznosti materinega truda za pridobitev zaposlitve narekuje tudi obveznost očeta, da sedaj dejansko prispeva za nujno preživljanje otrok.
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na četrti odstavek 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavrženi vlogi nista ne tožba ne pritožba, pač pa gre za vlogi toženke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila toženke za vložitev teh vlog, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi.
Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave, kar pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056629
OZ člen 459, 459-3, 461, 462, 620, 620/1, 633, 634, 634/1. ZPP člen 212.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - stvarne napake - izrecno ali molče dogovorjene lastnosti - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - grajanje napak - pravočasno grajanje napak - jamčevalni zahtevek - trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor
Višje sodišče ugotavlja, da toženec napačne izdelave hrbtišč niti ne more uveljavljati kot stvarno napako, saj ni dokazal, da je bilo pogodbeno dogovorjeno, da bodo hrbtišča kuhinjskih omaric debela 8 mm in da bi torej izdelava odstopala od dogovorjene (prim. 3. točko 459. člena OZ). Pritožnik namreč ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki na podlagi vzorca dogovorili za ceno kuhinj, toženec pa je šele kasneje rekel, naj bo hrbtišče debelo 8 mm; ker pa je tožnica pojasnila, da bo potem cena višja, se je toženec strinjal, naj ostane lesomal in okrog tega kasneje ni bilo reklamacij.
posredniška pogodba - dolgoročni najem - pravica posrednika do plačila - plačilo provizije za posredovanje - povezane osebe - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravice - prekoračitev trditvene podlage
V skladu s teorijo psihološke povezanosti je posrednik upravičen do plačila provizije tudi v primeru, ko je neka druga oseba v naročiteljevem interesu sklenila pogodbo, za sklenitev katere (sicer v posledici sklenjenega pogodbenega razmerja z naročiteljem) si je prizadeval posrednik.
S tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke pogodbo o zakupu sklenil kot zakoniti zastopnik povezane druge osebe, čeprav je predhodno posredniško pogodbo sklenil v imenu tožene stranke, pri čemer je po logiki stvari edino on lahko tožeči stranki posredoval informacije o lastništvu Hotela X., je jasno, da gre pri ugovoru, da se odložni pogoj iz posredniške pogodbe ni izpolnil, za izogibanje obveznosti plačila provizije. Takšnemu ravnanju pa pravnega varstva ni mogoče nuditi.
ZKP člen 62c, 62c/1, 502a, 502a/1, 502b/3, 502b/4, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum - sorazmernost ukrepa
Prvostopenjsko sodišče je pod točkami 10 do 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa z razumnimi razlogi utemeljilo obstoj temeljnega pogoja za podaljšanje ukrepa in sicer utemeljenega suma, da so obdolženi storili v obtožnici očitana jim kazniva dejanja. V predmetni kazenski zadevi je bila zoper obdolžence vložena obtožnica, zahtevani dokazni standard pa je bil zanesljivo ugotovljen in potrjen s podatki in dokazi, zbranimi v predkazenskem postopku ter tekom preiskave.
prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - konec postopka osebnega stečaja - naknadna prijava terjatve - stranka stečajnega postopka
Upnik v postopku osebnega stečaja sicer lahko prijavi svojo terjatev tudi po izteku roka za prijavo terjatev, vendar s tem tvega, da ne bo (pravočasno) pridobil vseh pravic, ki mu kot upniku gredo. Ker je vložil prijavo po poteku roka za prijavo terjatev, A. A. ni postal stranka postopka že s samo prijavo terjatve, kot to določa 2. točka 385. člena ZFPPIPP za upnike, ki prijavijo terjatve v rokih, ki jih določa zakon. Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana. Ni sporno, da terjatev A. A. še ni bila preizkušena. To pa pomeni, da v času vložitve obravnavane pritožbe (še) ni imel položaja stranke v postopku. Glede na navedeno je višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
Ker sta stranki svoji pritožbi umaknili in ker višje sodišče o pritožbah še ni izdalo odločbe, je umik pritožb po drugem odstavku 334. člena ZPP dopusten. Višje sodišče zato o pritožbah ne bo odločalo, izdalo pa je ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
ZST-1 tarifna številka 1121, 4021. ZST-1 člen 34, 34/4.
ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse za pritožbo - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba se šteje za umaknjeno
V obravnavanem primeru gre za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari v pravdnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo po tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1.
špedicijska pogodba - obstoj pogodbe - naročnik storitve - pritožbeni postopek - dokazna ocena - pavšalne pritožbene navedbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - aktivno ravnanje dolžnika
Pritožbeni postopek ni namenjen temu, da višje sodišče ponovi celoten postopek, izveden pred sodiščem prve stopnje, ampak mora biti pritožbena kritika usmerjena zoper prvostopenjsko sodbo.
Zakonita zastopnica tožene stranke je zanikala, da bi imela kakršnokoli vlogo v moževem podjetju v tujini, pri čemer pa račun in elektronsko sporočilo tega podjetja, na katerih je njeno ime in podpis, dokazujeta nasprotno. To zadostuje, da je s stopnjo verjetnosti mogoče pritrditi upniku, da dolžnik aktivno ravna v smeri oteževanja izterjave, s speljevanjem poslov na podjetje v tujini.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00056297
ZPP člen 7, 219a, 252, 252/2.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 38, 38/5.
nesreča pri delu - dokazna ocena - pravnorelevantna vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - razpravno načelo
Toženka v pritožbi utemeljeno kot pavšalno označuje presojo sodišča prve stopnje, da bi ugotovljene opustitve glede poteka veljavnosti zdravniškega dovoljenja in dolžnosti izvajanja usposabljanja delavcev v ustreznih periodičnih razmakih lahko vplivale na nastanek škodnega dogodka. Ob ugotovitvah, da je tožnik ob zaposlitvi opravil zdravniški pregled in izpit iz varnosti pri delu, da je bil za delo ustrezno usposobljen in da je k sporni montaži vrat zavestno pristopil na način, ki je bil v nasprotju z navodili za varno delo, po pravilnem pritožbenem zatrjevanju toženke ni podlage za zaključek, da med ugotovljenimi kršitvami s področja varnosti in zdravja pri delu in nastankom škodnega dogodka obstoji pravno relevantna vzročna zveza. Ta s strani tožnika niti ni bila ustrezno zatrjevana.
izključna krajevna pristojnost - izrek za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Ob predhodnem preizkusu tožbe se lahko sodišče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti izreče le tedaj, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v sporu zaradi plačila izključna krajevna pristojnost ni določena, je Okrajno sodišče v Krškem ravnalo v nasprotju s prej navedeno določbo ZPP, ko se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za krajevno nepristojno za sojenje.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odpoved pravici
Iz zapisnika predobravnavnega naroka izhaja, da je predsednica senata obtoženca takoj po otvoritvi naroka pozvala, da se izjasni glede uporabe jezika. Obtoženec je izjavil, da se izrecno odpoveduje pravici do sodnega tolmača v tej kazenski zadevi, ker razume in govori slovensko. Predsednica senata je torej postopala po določbi šestega odstavka 8. člena ZKP, ki predpisuje, da je treba osebe iz prvega odstavka 8. člena poučiti o pravici do prevajanja in tolmačenja.
Ali se je bila tožeča stranka pred tem pripravljena dogovoriti s toženo stranko o kakšni drugačni sporazumni rešitvi, za odločitev v tej zadevi ni pomembno.
Zamudne obresti pa so posledica neplačila tožene stranke, ne pa posledica nepripravljenosti tožeče stranke na sporazumno rešitev spora. Obveznost plačila zamudnih obresti za primer nepravočasnega plačila denarne terjatve namreč izhaja iz 378. člena OZ.
Ob natančni specifikaciji terjatve in predložitvi vseh potrebnih listin, tudi obračunov obresti, je bilo na strani tožene stranke, da natančno pojasni, ali se ne strinja z glavnicami terjatev in zakaj ter kaj konkretno naj bi bilo narobe z izračuni obresti (npr. datumi zapadlosti terjatev, višina obrestne mere ipd.). Na tako pavšalne ugovore tožene stranke ni bilo dolžno odgovoriti niti sodišče prve stopnje, prav tako pa tudi višje sodišče ne more podati podrobnejšega odgovora na pritožbene navedbe.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - zaslišanje strank - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe - enakopravnost strank v postopku - vabilo za zaslišanje stranke
Toženec v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ga sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe ni zaslišalo. V dokaznem postopku je zaslišalo le tožnico in na njeno izpoved oprlo odločitev, v razlogih sodbe pa ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo tudi toženca. Čeprav je tožnica v tožbi predlagala le svoje zaslišanje, načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank (dokaz z zaslišanjem strank je enoten dokaz - 257. člen ZPP) in je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče. V obravnavani zadevi tudi ni podana situacija iz 258. člena ZPP, ko lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko, saj toženca na zaslišanje niti ni vabilo.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - sprememba navodil - preizkusna doba - pogoji za ustavitev postopka
Po določbi 64. člena KZ-1 sodišče izreče ukrep varstvenega nadzorstva, če spozna, da je storilcu med preizkusno dobo potrebna kakšna oblika takega nadzorstva (drugi odstavek 63. člena KZ-1), ki ga sodišče izreče za določen čas v mejah preizkusne dobe določene s pogojno obsodbo. Če sodišče ugotovi, da varstveno nadzorstvo ni več potrebno, sme izvedbo tega ukrepa ustaviti še pred potekom preizkusne dobe. Navedeno zakonsko določbo je po oceni višjega sodišča potrebno razumeti na način, da je varstveno nadzorstvo določeno že v izrečeni pogojni obsodbi tako glede obsega navodil in časa trajanja varstvenega nadzorstva. Ker je to določeno za določen čas med preizkusno dobo, to pa je že ob izreku pogojne obsodbe in določitvi trajanja preizkusne dobe, trajanja varstvenega nadzorstva izven okvira določenega s izrečeno pravnomočno sodbo, ni moč podaljševati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/3. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - povečanje nagrade - študij spisa
Dopolnilno izvedensko mnenje v primerjavi s prvotnim po vsebini ni več tako kompleksno in težavno, saj je sodišče izvedencu ne glede na vprašanja strank pisno dopolnitev naložilo zgolj v zvezi z enim vprašanjem. Odgovori izvedenca se v več primerih sklicujejo na že izraženo osnovno izvedensko mnenje, pojasnila pa so splošnejše narave.