Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je tako izključena po samem zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00054741
ZPP člen 343, 346. ZNP-1 člen 42.
pritožba - pravni interes - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.
skupno premoženje zakoncev - nedopustnost izvršbe - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - izogibanje plačilu davčnega dolga
Toženka je bila tista, ki je zatrjevala, da ima premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in za katerega posledično velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje zakoncev, drugačno pravno naravo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala zatrjevati, da je bil sporni čoln pridobljen bodisi neodplačno bodisi iz sredstev, ki ne izvirajo iz dela (ali iz drugega skupnega premoženja). Nasprotovati bi morala dejstvenim predpostavkam, na katerih temelji pravna posledica iz 67. člena Družinskega zakonika.
ZDSS-1 člen 47, 47/2, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - predlagatelj - skupinski interes - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo - pogodbena avtonomija
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predlagatelji zastopajo tudi interes tistih članov tretjega nasprotnega udeleženca, ki menijo, da je izpodbijana ureditev delitve napitnin nezakonita. Skupinski interes mora biti izkazan na strani predlagatelja kolektivnega delovnega spora in ga že pojmovno ni mogoče utemeljevati z interesi članov nasprotnega udeleženca, zoper katerega so predlagatelji sprožili kolektivni delovni spor.
V kolektivnem delovnem sporu lahko sodišče naloži sprejem ali izdajo pravnega akta (2. točka prvega odstavka 53. člena ZDSS-1) le, kadar gre za splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt, ki je v povezavi s 1. točko prvega odstavka 53. člena ZDSS-1 neskladen z zakonom ali s kolektivno pogodbo. Nasprotnim udeležencem sodišče ne more naložiti sprejema nove kolektivne pogodbe, ker bi s tem poseglo v pogodbeno avtonomijo strank podjetniške kolektivne pogodbe.
zavrženje tožbe - pravnomočna sodba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - izbris iz poslovnega registra
Kljub že pravnomočni odločitvi (Pd 160/2019 z dne 5. 10. 2020 v zvezi s Pdp 626/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa o zaključku stečajnega postopka, ki je postal pravnomočen 7. 7. 2021. Sklicevalo se je na prenehanje obstoja pravne osebe in v zvezi s tem na 80. člen ter peti odstavek 81. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep o zavrženju tožbe evidentno napačen, saj je bilo ob njegovi izdaji o zahtevku iz tožbe že pravnomočno odločeno. Z izpodbijanim sklepom je bila tožba zavržena zoper prvo toženko in ne zoper drugo toženko, ki se zoper njega pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sprememba kazenske sankcije - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - uporaba omilitvenih določil - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - koristoljubnost
Drži sicer navedba pritožnice, da se absolutna višina denarne kazni ugotovi tako, da se število dnevnih zneskov pomnoži z višino dnevnega zneska, pri čemer mora biti višina dnevnega zneska ugotovljena na podlagi podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku. Toda pritožnica povsem prezre, da se obdolženec že več kot pol leta (od 8. 9. 2021 dalje) nahaja v priporu, kjer so možnosti zaslužka že za osnovno preživljanje praktično ničelne. Posledično čemur se višina odmerjene denarne kazni v danem primeru pokaže kot zadostna in korektna tako iz vidika načela sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo, kot iz gledišča načela človekovega dostojanstva in humanosti.
izločitev izvedenca - izločitveni razlog - rok za vložitev zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev
Če stranka izve za razlog izločitve po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo. V takih primerih ravna sodišče tako, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana že preden je izvedenec opravil svoje delo.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 77, 83, 83/1, 200, 200/3.. OZ člen 8, 41, 86.
prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave - napake volje - poslovna sposobnost - nerazsodnost - izvedenec - zavrnitev dokaznih predlogov
Toženka je zaslišanje prič predlagala, ker bi te lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na dan podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te priče ne razpolagajo z znanjem, na podlagi katerega bi lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na ta dan. Ker je to strokovno vprašanje, je bila upravičeno predlagana sodna izvedenka in se je sodišče pravilno oprlo na njeno izvedensko mnenje.
ZDR-1 člen 132, 132/1.. ZJU člen 5, 22.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2018) člen 6.
sprememba sodbe - odpravnina ob upokojitvi - zmotna uporaba materialnega prava
Določilo 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS drugače kot ZDR-1 ureja le višino odpravnine ob upokojitvi, ne pa tudi pogoja za pridobitev te pravice, kar izhaja že iz samega besedila citiranega člena Aneksa. Ker ZJU nima posebnih določb glede odpravnine ob upokojitvi, je po pravilnem stališču pritožbe glede pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi treba upoštevati določbo prvega odstavka 132. člena ZDR‑1, po kateri je delodajalec v primeru, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, dolžan izplačati odpravnino ob upokojitvi delavcu, ki je bil ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji. Ker je bila tožnica ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlena le dobri dve leti (od 1. 9. 2017 do 30. 12. 2019), tega pogoja ne izpolnjuje in do vtoževane odpravnine ni upravičena.
Ob prvostopni ugotovitvi, da toženec ni izkazal tožnikovega prizadevanja v smeri skupnega namena proizvodnje in prodaje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru med pravdnima strankama ni bila sklenjena družbena pogodba.
Zgolj ugotovitev sodišča, da je neskladje med trditvami tožnice in njeno izpovedbo, še ne pomeni, da so bile njene trditve o pomembnih - odločilnih dejstvih nepopolne. Sicer pa bi lahko tožnica, v kolikor je menila, da je potrebno navedbe dopolniti, to storila že sama v postopku na prvi stopnji, saj jo je, kot sama navaja, že toženec opozarjal na nelogične, nasprotujoče in nesmiselne tožbene trditve. Ker je torej tožnico na pomanjkljivost trditev opozorila že nasprotna stranka in upoštevaje, da je tožnica imela kvalificiranega pooblaščenca oziroma kasneje pooblaščenko, sodišču prve stopnje skladno z ustaljeno sodno prakso ni bilo potrebno izvajati materialnoprocesnega vodstva.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 6, 7, 43, 33, 33/1, 34, 34/1, 37, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 337, 337/1.. Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/3, 2/3-2, 3.. URS člen 15, 15/3, 22, 34, 35, 49, 50, 120.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - šolstvo - neupravičen izostanek - testiranje zaposlenih
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da je tožnica zaradi (neupravičenega) neprihajanja na delo oziroma s svojo odsotnostjo z delovnega mesta od 19. 4. 2021 dalje, kršila dolžnost opravljati delo (prvi odstavek 4. člena, prvi odstavek 33. člena, prvi in drugi odstavek 34. člena in 37. člen ZDR-1). Zaradi navedenega je utemeljeno prejela sprva pisno opozorilo, nato pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Soglaša tudi s presojo o nemožnosti nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je kljub pisnemu opozorilu s samovoljnim ravnanjem in kršitvami delovnih obveznosti nadaljevala, iz njene izjave, da se na delovno mesto ne bo vrnila, dokler bo to pogojevano s testiranjem, pa izhaja, da s kršitvami tudi v prihodnje ni nameravala prenehati. Ker je bila izpodbijana odpoved zakonita, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
SPZ člen 95, 96. OZ-UPB1 člen 198. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 4, 4/1.
uporabnina solastne stvari - verzijski zahtevek - dobroverni posestnik
Ob ugotovitvi, da je solastnica prenehala uporabljati solastno nepremičnino zaradi fizičnega in psihičnega nasilja solastnika, pritožbeno predlagana zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo uporabnine zaradi neuporabe solastne stvari namreč ne bi predstavljala ukrepa za spodbujanje in varovanje pravice vsakogar, posebej žensk, do življenja brez nasilja, tako v javnem kot zasebnem življenju (prvi odstavek 4. člena Istanbulske konvencije), saj bi vodila k ekonomski odvisnosti žrtve nasilja.
Zastaralni rok za izvršitev kazni se določi glede na kazen, ki je bila izrečena s pravnomočno sodbo, ta rok pa teče od obsodbe, s katero je bila kazen izrečena, ne glede na to, koliko časa je minilo od storitve kaznivega dejanja. V primeru, ko je bila pravnomočno izrečena kazen pozneje spremenjena zaradi neprave obnove kazenskega postopka (407. člen ZKP), je treba upoštevati spremenjeno (torej zlasti znižano) kazen, ker so našteti načini sprejete kazni akti konstitutivne narave, kar ima za posledico, da kazen, izrečena s pravnomočno sodbo, ne obstaja več.
odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Gre za inštitut identičnega dejanskega stanja, njegov namen je varovati zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da je pravdnemu sodišču onemogočeno, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna.
Tako je v točki 11 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso pravno relevantni toženčevi ugovori o tem, da ne gre za protipravno ravnanje, da ne gre za povzročitev škode in tožnikovo stvar in da ni presojalo, ker so pravno nepomembne toženčeve trditve o tem, da je v času storitve dejanja K d.o.o. (toženčev delodajalec) imela služnostno pravico, s katero je bil tožnik seznanjen in ki mu je onemogočala postavitev sporne stene.
razdelitev solastnih nepremičnin - ustanovitev stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javna pot - določitev nujne poti - dostop z vozili - presoja vseh okoliščin - načelo sorazmernosti - obremenitev nepremičnin - soglasje nasprotnega udeleženca - izračun vrednosti zemljišč - dokazni standard - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - stroški v nepravdnem postopku
Druga varianta poti bi terjala rušenje podpornega zidu, ogrozila varnost in zasebnost, česar pri prisojeni varianti ni bilo. Pot po trasi I je bistveno bolj odmaknjena od objekta, kar pomeni manjši vpliv nanj. Pot po varianti I ni najkrajša, vendar dolžina poti ne more biti edini kriterij za določitev stvarne služnosti ob delitvi solastnega premoženja.
Vsakršno vlaganje v solastno nepremičnino pomeni spremembo solastne stvari, kar pa je posel, ki presega redno upravljanje, za kar pa se zahteva soglasje vseh solastnikov.
V postopku delitve solastnine krijejo solastniki skupne stroške v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 344, 344/1, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4, 347/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba nepremičnin - solastnina - upravičenja solastnika - predkupni upravičenec - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o izročitvi nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca
Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.
Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00070312
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 45.. SPZ člen 271, 271/2.. ZNP-1 člen 35, 35/1, 35/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - samostojni objekt - posamezni del stavbe - garaža - nadstrešek - zakonita stavbna pravica - parkirišče - stroški nepravdnega postopka
Asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parcelah v lasti nasprotnih udeležencev ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev.
odvetniška nagrada - predlog za zavarovanje - predlog za izvršbo
Strokovna zahtevnost sestave predloga za zavarovanje z zastavno pravico na poslovnem deležu je tako povsem enaka kot to velja za sestavo predloga za izvršbo na poslovni delež, za sestavo obeh predlogov pa je glede na primerljivo vsebino potrebno enako časa. Zato ni nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bila storitev sestave predloga za zavarovanje ovrednotena drugače kot storitev sestave predloga za izvršbo in da za sestavo predloga za zavarovanje ne bi veljala omejitev nagrade na 200 točk.