ZPP člen 8, 161, 161/1, 161/2, 161/3. OZ člen 404.
bianco menica - podpis meničnega zavezanca - zaveza kot porok in plačnik - zastaranje menične terjatve - časovna omejitev - pravni laik - ugovori iz temeljnega razmerja - dokazna ocena izpovedbe stranke - odločitev o pravdnih stroških - sosporniki - delitev stroškov po enakih delih - pravica izpolnitelja do povračila
Prva in druga toženka sta sospornici v tem sporu.
Iz razlogov sodbe in izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo vse stroške pravdnega postopka v višini 6.397,90 EUR. Ker je z delno sodbo odločilo le o zahtevku tožnice zoper drugo toženko, je tej naložilo v plačilo polovico odmerjenih stroškov tožnice.
Ker pa je sodišče prve stopnje drugo toženko obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožnice v skladu z določbo prvega odstavka 161. člena ZPP, pomeni, da bi lahko plačilo druge polovice odmerjenih stroškov naložilo prvi toženki.
V sklepu, v katerem je odločilo o stroških prve toženke, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da najprej vse stroške naloži v plačilo prvi toženki, od tega pa polovico teh naloži v plačilo solidarno z drugo toženko. Če bi vse stroške prva toženka tožnici po tem sklepu plačala, bi s tem pridobila pravico do povrnitve stroškov v višini 3.198,95 EUR od druge toženke, tožnica pa bi imela dva izvršilna naslova, in sicer za 3.198,95 EUR zoper drugo toženko po delni sodbi in za 6.397,90 EUR zoper prvo toženko po izpodbijanem delu sklepa. To pa je več od zneska stroškov, ki ji je bil odmerjen v tem pravdnem postopku. Odločitev o pravdnih stroških v sklepu je v nasprotju z odločitvijo o pravdnih stroških tožnice v delni sodbi in z razlogi obeh odločb.
OZ člen 3, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 319, 333, 333/4, 333/6, 704, 718, 727. ZPotK-2 člen 4, 4/3.
pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - licenčna pogodba - elementi najemne pogodbe - trajno pogodbeno razmerje - prenos uporabe blagovne znamke - prenos blagovne znamke - licenčnina - oblikovalna pravica - opcija - odstopna pravica - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravne posledice prenehanja pogodbe - učinek ex nunc - procesni pobot - reprogramiranje pogodbe
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.
ZFPPIPP člen 46, 350, 350/2, 350/3. ZGD-1 člen 100.
družba z neomejeno odgovornostjo - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - osebno odgovorni družbenik - odgovornost za obveznosti družbe
Kot premoženje osebne družbe je opredeljeno tudi premoženje, ki je bilo doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. V katerih primerih družbenik odgovarja za družbene obveznosti, pa določa ZGD-1. Gre torej npr. za zahtevke iz 100. člena ZGD-1, po katerem so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem.
Določba 350. člena ZFPPIPP ni neposredna pravna podlaga za terjatev tožeče stranke, da v razmerju do toženk zahteva tudi plačilo stroškov stečajnega postopka.
ZPP člen 86, 86/2, 97, 97/1, 98, 98/1, 98/5, 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.. ZDSS-1 člen 65.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - pisno pooblastilo odvetniku
Tudi odvetnik, ki je na podlagi ZBPP določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP, mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - odmera sodne takse
Sodna taksa po tar. št. 4021 ZST-1 za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi je določena v fiksnem znesku in ni določena v razponu glede na vrednost spornega predmeta.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - poziv dolžnika - rok za odgovor - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - razlog za preložitev naroka
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da se dolžnik glede navedb v ugovoru ni izjavil v danem roku in da je zato z navedbami in dokazi v ugovoru prekludiran. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se rok za izjavo dolžniku do dneva razpisanega naroka za obravnavo upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti še ni iztekel, ne bi smelo zaključiti naroka za obravnavo ugovora, pač pa bi ga moralo preložiti. Razlog za preložitev naroka je bilo dejstvo, da se rok, ki ga je dalo sodišče dolžniku za izjavo o ugovoru stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti, do konca naroka za obravnavo ugovora še ni iztekel.
Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.
ZPIZ-2 člen 25, 25/1, 118, 118/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-1 člen 35.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje pritožbe - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vključitev v zavarovanje ni avtomatično, temveč je posredno določeno aktivno ravnanje zavarovanca, ki ga je tožnik v konkretnem primeru opustil. ZPIZ-2E in ZPIZ-2H zavarovancem lahko predstavljata podlago za ponovno odmero pokojnine, vendar bi morale biti osebe skladno s 35. členom ZPIZ-1 vključene v zavarovanje. Sodišče se je pravilno opredelilo do potrebnosti vpisa v matično evidenco, ki ga skuša tožnik zminimalizirati zgolj na tehnično nepotrebno opravilo.
predlog za postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - vročitev zakonitemu zastopniku
Iz dikcije 82. člena ZPP izhaja, da je, ob pogoju iz prvega odstavka citiranega člena, mogoče toženi stranki, ki je pravna oseba, postaviti začasnega zastopnika (le), če je njen sedež neznan, pa stranka nima pooblaščenca. V tem kontekstu sodišče prve stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, ki temelji na stališču pravne teorije, da postavitev začasnega zastopnika v takšnih primerih praktično ne pride v poštev, saj ZPP glede subjektov vpisa v sodni register pravne posledice strogo formalno veže na vpis sedeža v register (na tem naslovu se lahko opravlja vročitev - tretji odstavek 139. člena ZPP). Ker je sedež toženke znan, po pravilnem stališču izpodbijanega sklepa že v osnovi ni zakonske podlage za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. V tem kontekstu pritožnica soglaša s stališčem, da je (za vročanje) bistven naslov pravne osebe, ki je vpisan v sodni register, a zmotno meni, da zgolj zato, ker obstajajo težave z vročanjem sodnih pisanj toženki na tem naslovu (toženka po trditvah tožnice na naslovu, vpisanem v sodni register, naj ne bi poslovala), obstoje pogoji za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. Če držijo trditve pritožnice, da toženka na tem naslovu dejansko ne posluje več, se sodišču prve stopnje upravičeno postavlja vprašanje, ali je toženki začasnega zastopnika sploh mogoče postaviti, saj slednji v postopku ne more nadomestiti pravdne stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00070312
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 45.. SPZ člen 271, 271/2.. ZNP-1 člen 35, 35/1, 35/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - samostojni objekt - posamezni del stavbe - garaža - nadstrešek - zakonita stavbna pravica - parkirišče - stroški nepravdnega postopka
Asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parcelah v lasti nasprotnih udeležencev ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev.
razlogi za oprostitev plačila sodne takse - neizterljivost terjatve - epidemija - gospodarska kriza - pavšalne trditve - izpraznitev poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe - neplačilo najemnine in stroškov - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - pripoznava dolga
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožena stranka sicer res navedla, da so njene kratkoročne terjatve neizterljive, saj je kriza zaradi epidemije COVID-19 slabo vplivala na poslovanje njenih dolžnikov, vendar pa so te trditve tako pavšalne, da sodišče prve stopnje njihove resničnosti pravilno ni presojalo v dokaznem postopku. Dejstvo epidemije COVID-19 samo po sebi v nobenem primeru ne more pomeniti, da nihče v tem obdobju ni plačeval svojih obveznosti ali da bi zgolj to dejstvo samo po sebi opravičevalo trditev tožene stranke, da dolžniki niso plačevali svojih obveznosti.
Drži pritožbena trditev, da podpisan IOP obrazec ne pomeni pripoznave dolga, če ta ne obstaja, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Vendar pa ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da najemnina za januar 2020 ni bila plačana, tožena stranka ne more izpodbiti s predloženo dokazno listino, saj gre za enostransko listino, ki jo je sestavila tožena stranka sama, dokumentacije, na podlagi katere je tožena stranka pripravila to tabelo, pa tožena stranka ni predložila, niti ni v zvezi s tem predlagala drugega dokaza kot zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Ta dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo, vendar je na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo, da njegovi izpovedbi ni mogoče slediti.
Niti ZPP niti ZIZ upniku ne prepovedujeta, da predlog za izdajo začasne odredbe naknadno dopolni ali spremeni. To lahko stori do odločitve sodišča prve stopnje o prvotnem predlogu, zato je treba kot pravočasne upoštevati vse upnikove vloge, ki so na pristojno sodišče prispele do trenutka izdaje sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Stališče prvostopnega sodišča, da je namen začasne odredbe le v preprečitvi nastanka škode, torej škode, katere nastanek šele grozi, je preozko in v nasprotju s splošnim načelom preprečevanja škode.
Vsebina pojma "težko nadomestljive škode" se v primeru regulacijskih začasnih odredb nanaša na grozečo škodo, ki je v tem, da upnik brez takojšnje zaščite svojega pravnega položaja (z začasno odredbo) ne bo mogel doseči učinkovitega sodnega varstva, ker bo to v času, ko bo upnik ob normalnem teku stvari lahko prišel do končne odločitve v rednem sodnem postopku, že povsem brez pomena. Pogoj nastanka težko nadomestljive škode je pri regulacijskih začasnih odredbah torej izkazan, če obstaja verjetnost, da sodno varstvo, ki ga bo upnik uveljavljal s tožbo, tudi, če bo z njo uspel, ne bo več doseglo svojega namena.
ZS člen 83a.. ZDSS-1 člen 24, 24/1.. ZPP člen 279a, 279a/1.
odpoved glavni obravnavi - seja senata - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glavni obravnavi se je odpovedala zgolj tožena stranka (pa še ta je opozarjala na morebitno spornost določitve datuma nastanka invalidnosti), tožnica pa sodišču ni posredovala pisne odpovedi glavni obravnavi. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (pisna odpoved obeh strank glavni obravnavi), sodišče ne bi smelo opraviti zgolj seje senata, temveč bi moralo opraviti glavno obravnavo.
odvetniška nagrada - predlog za zavarovanje - predlog za izvršbo
Strokovna zahtevnost sestave predloga za zavarovanje z zastavno pravico na poslovnem deležu je tako povsem enaka kot to velja za sestavo predloga za izvršbo na poslovni delež, za sestavo obeh predlogov pa je glede na primerljivo vsebino potrebno enako časa. Zato ni nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bila storitev sestave predloga za zavarovanje ovrednotena drugače kot storitev sestave predloga za izvršbo in da za sestavo predloga za zavarovanje ne bi veljala omejitev nagrade na 200 točk.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 344, 344/1, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4, 347/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba nepremičnin - solastnina - upravičenja solastnika - predkupni upravičenec - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o izročitvi nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca
Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.
Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.
sklepčnost tožbe - podjemna pogodba - predmet pogodbe - upoštevanje listin kot dela trditvene podlage - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - cena ni določena - določitev plačila - materialno procesno vodstvo - napačna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preizkus sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava, ki zahteva sklepčnost tako glede temelja kot višine zahtevka. Pri tem je treba opozoriti, da zahteva po sklepčnosti ne pomeni, da mora stranka že v tožbi navesti prav vsa konkretna dejstva, na katerih utemeljuje zahtevek, da mora pojasniti prav vse podrobnosti spornega razmerja, ali da mora biti v tožbi zahtevani znesek do zadnjega centa preizkusljiv oz. izračunljiv.
Vprašanje sklepčnosti pa je zgolj vprašanje smiselnosti, povezanosti in skladnosti (konkludentnosti, kongruentnosti) dejanske podlage zahtevka s samim zahtevkom.
zakonski rok - predlog za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - zavrženje predloga - sodni rok
Zakonskega roka se ne da podaljšati. To jasno izhaja iz zakona, ki pravi, da se (le) rok, ki ga določi sodišče, na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi.
razdelitev solastnih nepremičnin - ustanovitev stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javna pot - določitev nujne poti - dostop z vozili - presoja vseh okoliščin - načelo sorazmernosti - obremenitev nepremičnin - soglasje nasprotnega udeleženca - izračun vrednosti zemljišč - dokazni standard - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - stroški v nepravdnem postopku
Druga varianta poti bi terjala rušenje podpornega zidu, ogrozila varnost in zasebnost, česar pri prisojeni varianti ni bilo. Pot po trasi I je bistveno bolj odmaknjena od objekta, kar pomeni manjši vpliv nanj. Pot po varianti I ni najkrajša, vendar dolžina poti ne more biti edini kriterij za določitev stvarne služnosti ob delitvi solastnega premoženja.
Vsakršno vlaganje v solastno nepremičnino pomeni spremembo solastne stvari, kar pa je posel, ki presega redno upravljanje, za kar pa se zahteva soglasje vseh solastnikov.
V postopku delitve solastnine krijejo solastniki skupne stroške v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev.