Tožnica je že v prvi vlogi znižala tožbeni zahtevek s prvotnih 2.440,00 EUR na 1.220,00 EUR. Zato bi sodišče prve stopnje moralo nagrado tožnici odmeriti tako, da bi kot osnovo upoštevalo 200 točk po OT, ne pa 300.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00054575
ZDen člen 72, 72/2, 88. SPZ člen 37.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - hipotetična najemnina - trditveno breme - sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Prav tako, kot je ustaljeno stališče, da je potrebno izhajati iz položaja denacionalizacijskega upravičenca, si je sodna praksa enotna, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Pri tem je na konkretnem upravičencu trditveno in dokazno breme o tem, ali in kakšno premoženjsko korist bi imel, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo že pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - obseg povrnitve premoženjske škode - sprememba tožbe - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - obseg in višina škode - odločba ZPIZ - izgubljeni dobiček - renta - izkaz verjetnosti - višina izgubljenega dobička - dejansko stanje - dokazovanje - pritožbena obravnava - davčna obveznost - bruto ali neto znesek
Sodišče druge stopnje verjame, da je tožnik ves čas oziroma večino odrasle dobe delal, tudi če uradno ni bil prijavljen v delovno razmerje. Pravni standard verjetnosti je napolnjen tudi z ugotovitvijo, da je z različnimi deli (bodisi v okviru pogodbe o zaposlitvi bodisi na črno) zaslužil toliko, da je lahko pokrival svoje potrebe (in potrebe svoje družine). Glede na vse navedeno je po presoji pritožbenega sodišča s stopnjo verjetnosti nad 50 % dokazal, da bi po rednem teku stvari še delal in pridobival dohodek, če mu poškodba v nesreči tega ne bi preprečila.
Poudariti je treba, da vse okoliščine, na katerih sodišče utemeljuje obstoj ponovitvene nevarnosti ostajajo nespremenjene že vse od odreditve pripora dalje in jih je kot relevantne upoštevalo tudi Vrhovno sodišče v odločbi z dne 25. 11. 2021, pritožnica pa ne navaja nobenih novih dejstev oziroma okoliščin, ki bi kazale, da pri obtožencu dognane subjektivne lastnosti, ki so relevantne za oceno ponovitvene nevarnosti, naj ne bi bile več podane, oziroma so se korenito spremenile.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1, 59/2.
spor o obsegu skupnega premoženja - stvarnopravni spor - nastanek skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - prelivanje premoženjskih kategorij - zapadlost terjatve - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje višine deležev zakoncev na skupnem premoženju - nerazdelna obveznost zakonca - odgovornost zakonca za svoje obveznosti - skupni dolg zakoncev - ugovor ugasle pravice
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Od tako opredeljenega skupnega premoženja je treba ločiti posebno premoženje, ki zajema vse tisto premoženje, ki ni bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali pa je bilo, vendar ne z delom (prvi odstavek 51. člena ZZZDR). Obe premoženjski kategoriji se lahko prelivata. Če se vlaga skupno premoženje v posebno premoženje enega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, šteje za skupno premoženje vrednost vlaganj oziroma terjatev do posebnega premoženja zakonca. Čeprav predstavlja terjatev obligacijsko pravico oziroma spada v skupno premoženje obligacijska pravica, gre še vedno za (stvarnopravni) spor o obsegu skupnega premoženja.
Dospelost pomeni, da upnik pridobi pravico dolžnika terjati ob določenem času. Pomeni izpolnitveni čas oziroma čas, ko upnik pridobi upravičenje zahtevati izpolnitev in čas, ko mora dolžnik izpolniti svojo obveznost. Če upnik zahteva izpolnitev terjatve, dolžnik pa je ne izpolni, pride po poteku roka za izpolnitev v zamudo z izpolnitvijo. Zahtevek za razdelitev skupnega premoženja dospe ob prenehanju zakonske oziroma zunajzakonske zveze.
Sodišče more v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin toženec zgolj s tem, ko je dokazal, da je na hiši opravil več dela od tožnice, ni izpodbil navedene zakonske domneve o enakosti deležev na skupnem premoženju.
Zakon ločuje med obveznostmi, ki jih zakonec prevzame in za njih odgovarja sam in obveznostmi, ki jih prevzame v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZZZDR in zanje odgovarjata zakonca nerazdelno oziroma solidarno.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - potrebe otroka - zmožnosti zavezancev - razporeditev preživninskega bremena - korist mladoletnega otroka
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme pravilno razporedilo med starša v razmerju 40 % (ki jih nosi prva predlagateljica) proti 60 % (v breme nasprotnega udeleženca), pri čemer je upoštevalo tudi dejstvo, da je prva predlagateljica že med postopkom prevzemala pretežni del vsakodnevne skrbi in organizacije za mld. A. A.
DZ člen 151, 157, 157/1, 157/2, 161. ZIZ člen 273b.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nujnost ukrepa - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - denarna kazen - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - nova denarna kazen
Nobenega dvoma ni, da je brez kontinuiranega stika med očetom in otrokom korist slednjega ogrožena.
Ker mati stike večkrat brez razloga utemeljenega onemogoča, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno izreklo denarno kazen ter zagrozilo z novo, višjo, če ne bo nemudoma prenehala onemogočati in teh ovirati stikov.
preživnina - preživninske potrebe otroka - dokazovanje - dokazi in dokazovanje - listinski dokazi v nepravdni zadevi - aktivno iskanje zaposlitve - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - materialne zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Zmotne so pritožbene navedbe, da bi bilo treba na podlagi listin ugotavljati posamezne preživninske potrebe otrok. Listine kot dokazno sredstvo so potrebne predvsem v primerih, ko preživninske potrebe otroka odstopajo od materialnih zmožnostih staršev ali od splošno znanih dejstev ali gre za stroške, ki nastanejo zaradi posebnih (specifičnih) individualnih potreb otroka.
spori iz družinskega razmerja - vzgoja in varstvo otroka - dodelitev otroka očetu - upoštevanje otrokovih želja - stiki otroka s staršem - stiki v korist otroka - obseg stikov
Odločitev, da se mladoletnega sina pravdnih strank zaupa v varstvo in vzgojo očetu, je pravilna.
Pri določanju obsega stikov je sodišče upoštevalo mnenje izvedenke, da je v večjo korist mld. otroka, da več časa preživi pri očetu kot pri mami, česar tedenski režim menjavanja domov ne omogoča.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054616
ZP-1 člen 144, 144/5. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
meritev hitrosti - pravica do poštenega postopka - nedovoljene pritožbene novote - uporaba milejšega predpisa - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti v cestnem prometu - omilitev sankcije kazenskih točk
Pritožbene trditve, da so policisti pristopili do obdolženca medtem ko je na bencinski črpalki kupoval bencin za svojo kosilnico in mu šele takrat predočili izmerjeno hitrost ter ga seznanili z očitkom storitve prekrška, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Omilitev stranske sankcije kazenskih točk zakonsko sploh ni mogoča. Ta možnost je bila namreč odpravljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki se v tem delu uporablja od 1. 10. 2011.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054784
ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 45, 45/10, 105, 105/5, 105/5-4. URS člen 29, 29-3.
vožnja pod vplivom alkohola - neprilagojena hitrost - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - nezakonit dokaz - policijska pooblastila - uživanje alkohola po prometni nezgodi - pravica do poštenega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev dokazov
V postopku o prekršku sodišče ne odloča o predlogu za izločitev dokazov s posebnim sklepom, temveč presoja te navedbe v okviru odločanja o odgovornosti za storjene prekršek. ZP-1 ne predvideva oziroma ne ureja posebej postopka za izločitev nezakonitih dokazov kot Zakon o kazenskem postopku (ZKP), temveč zgolj določa, da se sodba o prekršku ne sme opirati na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma, ki so bili pridobljeni na nezakonit način.
Pravica do poštenega postopka ne pomeni, da mora sodišče izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, mora pa se do dokaznega predloga opredeliti in zavrnitev izvedbe dokaza prepričljivo obrazložiti, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je preizkus alkoholiziranosti in postopek policije z obdolženko na kraju, potem ko se je na zahtevo policista morala vrniti nazaj na kraj dogodka, bil nezakonit in da je preizkus alkoholiziranosti kot takšen neveljaven, ter da policisti z obdolženko ne bi smeli voditi postopka s preizkusom alkoholiziranosti, ker se na kraj dogodka ni vrnila prostovoljno, temveč na podlagi pritiskov in zahtev policista, ki za tako ravnanje ni imel pooblastil in pravne podlage.
Ker je obdolženka izjavila, da po prometni nesreči ni uživala alkoholnih pijač in se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z elektronskim alkotestom strinjala in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisala, tudi ni podlage za trditve, da bi morali policisti za potrebe preizkusa stopnje alkoholiziranosti obdolženki odrediti strokovni pregled, česar niso storili.
poškodba na delu - delo z motorno žago - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - omejena gibljivost roke - smrtni strah - omejitve pri delu - intenziven sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost
Poškodba roke z motorno žago. Priznana odškodnina za telesne bolečine 8.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih zmožnostih 2.500,00 EUR, za strah 1.500,00 EUR.
neprilagojena hitrost - pričakovana ovira - trgovski center - parkirna hiša - parkirno mesto
Kot oviro, ki jo je glede na okoliščine lahko pričakoval, je sodišče v okoliščinah konkretnega primera, ko je šlo za parkirni prostor v garažni hiši trgovskega centra, štelo tudi odprta vrata na sosednjem parkirnem mestu parkiranega vozila.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Spisovni podatki sicer res kažejo na to, da obdolženec živi v urejenih družinskih razmerah ter ima partnerko in redno zaposlitev. Gre pa za okoliščine, ki so pri obdolžencu obstajale že v času storitve kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec utemeljeno osumljen. Zato na takšni podlagi zagovornica ne more utemeljiti, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu ni podan, saj bi to pomenilo, da bi bila ponovitvena nevarnost pri storilcih, ki bi živeli v urejenih razmerah izključena.
Od starša, ki trdi, da nima dovolj sredstev za življenje in preživljanje otroka ter plačuje nizko preživnino, se pričakuje, da bo prihranke hranil in jih bo v bodočnosti, v kolikor se bodo njegove materialne zmožnosti še dodatno zmanjšale, namenil za preživljanje otroka, ne pa za potovanja. Tako ravnanje se pričakuje od vsakega starša pri izvrševanju starševske skrbi, ker so starši dolžni svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - omilitev sankcije kazenskih točk - kazen za prekršek - obdobje zbiranja kazenskih točk
Res je sicer, da je za določene prekrške predpisan izrek 18 kazenskih točk, ker je zakonodajalec ocenil, da kršitev določenih cestnoprometnih pravil predstavlja tako hudo ogrožanje varnosti cestnega prometa, da je voznika, ki stori tak prekršek, potrebno nemudoma izločiti iz cestnega prometa, vendar nevarnosti za cestni promet ne predstavljajo zgolj taki vozniki, temveč tudi vozniki, ki z večkratnimi kršitvami cestnoprometnih predpisov ogrožajo varnost cestnega prometa. S ponavljanjem prekrškov, četudi različnih, voznik izkaže, da ni vreden zaupanja, ki mu je izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja tj. da bo pri udeležbi v cestnem prometu vestno in dosledno upošteval vsa pravila cestnega prometa, zaradi česar ga je utemeljeno šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno izločiti iz prometa enako kot voznika, ki z enkratno kršitvijo cestnoprometnih predpisov doseže 18 kazenskih točk.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054471
ZNP-1 člen 22. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 265. ZPP člen 80.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nasprotni udeleženci - duševne motnje - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - začasni skrbnik - procesna sposobnost - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi skrbnika je, da je skrbnik podpora pri oblikovanju življenja po željah oskrbovanca ter po njegovi predstavah in ne po željah skrbnika. Enako velja tudi pri postavitvi začasnega skrbnika.
Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Ni dvoma, to ni predmet izpodbijanja, da je obdolženec protipravna dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v času, ko je bil neprišteven in kot tak ni bil kriv, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 13. točki izpodbijanega sklepa. Oškodovanka je uveljavljala povrnitev premoženjske škode, ki ji je nastala zaradi obravnavanih protipravnih dejanj. Podlaga za tovrstno odgovornost je tudi krivda. Ta je na podlagi 135. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) podana, kadar oškodovanec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženec dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v neprištevnem stanju, zato gre za dejanje neodgovorne osebe po prvem odstavku 136. člena OZ in zato za škodo, ki jo je povzročil oškodovanki, ne odgovarja.