CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054471
ZNP-1 člen 22. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 265. ZPP člen 80.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nasprotni udeleženci - duševne motnje - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - začasni skrbnik - procesna sposobnost - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi skrbnika je, da je skrbnik podpora pri oblikovanju življenja po željah oskrbovanca ter po njegovi predstavah in ne po željah skrbnika. Enako velja tudi pri postavitvi začasnega skrbnika.
Stroški vloge (delnega umika predloga za izvršbo) so bili potrebni glede na to, da je bilo delno plačilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.
Ker lahko sodišče pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker zaenkrat še ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso izpolnjeni.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054616
ZP-1 člen 144, 144/5. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
meritev hitrosti - pravica do poštenega postopka - nedovoljene pritožbene novote - uporaba milejšega predpisa - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti v cestnem prometu - omilitev sankcije kazenskih točk
Pritožbene trditve, da so policisti pristopili do obdolženca medtem ko je na bencinski črpalki kupoval bencin za svojo kosilnico in mu šele takrat predočili izmerjeno hitrost ter ga seznanili z očitkom storitve prekrška, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Omilitev stranske sankcije kazenskih točk zakonsko sploh ni mogoča. Ta možnost je bila namreč odpravljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki se v tem delu uporablja od 1. 10. 2011.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - omilitev sankcije kazenskih točk - kazen za prekršek - obdobje zbiranja kazenskih točk
Res je sicer, da je za določene prekrške predpisan izrek 18 kazenskih točk, ker je zakonodajalec ocenil, da kršitev določenih cestnoprometnih pravil predstavlja tako hudo ogrožanje varnosti cestnega prometa, da je voznika, ki stori tak prekršek, potrebno nemudoma izločiti iz cestnega prometa, vendar nevarnosti za cestni promet ne predstavljajo zgolj taki vozniki, temveč tudi vozniki, ki z večkratnimi kršitvami cestnoprometnih predpisov ogrožajo varnost cestnega prometa. S ponavljanjem prekrškov, četudi različnih, voznik izkaže, da ni vreden zaupanja, ki mu je izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja tj. da bo pri udeležbi v cestnem prometu vestno in dosledno upošteval vsa pravila cestnega prometa, zaradi česar ga je utemeljeno šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno izločiti iz prometa enako kot voznika, ki z enkratno kršitvijo cestnoprometnih predpisov doseže 18 kazenskih točk.
Cilj odložitve izvršitve je zagotovitev višje stopnje varnosti cestnega prometa skozi resocializacijo storilcev, storitev kateregakoli hujšega prekrška v času preizkusne dobe pa kaže na to, da taka resocializacija ni bila uspešna.
Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Ni dvoma, to ni predmet izpodbijanja, da je obdolženec protipravna dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v času, ko je bil neprišteven in kot tak ni bil kriv, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 13. točki izpodbijanega sklepa. Oškodovanka je uveljavljala povrnitev premoženjske škode, ki ji je nastala zaradi obravnavanih protipravnih dejanj. Podlaga za tovrstno odgovornost je tudi krivda. Ta je na podlagi 135. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) podana, kadar oškodovanec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženec dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v neprištevnem stanju, zato gre za dejanje neodgovorne osebe po prvem odstavku 136. člena OZ in zato za škodo, ki jo je povzročil oškodovanki, ne odgovarja.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00055925
ZPP člen 5, 163, 163/4, 286, 286/3, 286/4, 286b, 286b/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 430, 430/4.. OZ člen 356, 356/2.
poklicno zavarovanje - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - sodna pristojnost - stvarna pristojnost - voznik avtobusa - zavarovalna doba s povečanjem - pokojninska doba - zakonske zamudne obresti - sprememba sodbe - zastaranje - vzorčna zadeva
Za ugotovitev, da na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, bi bila potrebna odločitev komisije, ki (še) ni bila imenovana. Za delovno mesto, na katerem so bili tožniki zaposleni, torej po predpisanem postopku ni bilo ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka ne more zaobiti (četudi v praksi otežene uporabe) zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - pogodba o cesiji - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Napačno je stališče pritožnice, da naj bi bil prenos judikatnih terjatev zaradi varovanja nevtralnega položaja dolžnika mogoč le v kvalificirani obliki.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/3, 19/4, 20, 20/3, 35, 35/1. SPZ člen 9.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni posel - odločba državnega organa - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - sestavni del stanovanja - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - zaključena celota - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - dobra vera pridobitelja - prizidek - skupni del stavbe v etažni lastnini - terasa - dvorišče - drvarnica - uveljavitev pravice v rednem postopku - sporno lastništvo nepremičnine
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala predlagateljica izkazati pridobitev spornega drugega dela stanovanja v 2. etaži in vetrolova s pravnim naslovom (listino), česar ni storila. Pritožnica v pritožbi navaja, da je z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini in sestavinah oziroma skladno s pravili o gradnji na tujem svetu po ZTLR. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno. Prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1 je jasen. Pridobitelj posameznega dela stavbe je po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
Če pravni naslov ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku, mora pridobitelj posameznega dela stavbe za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkazati tudi večkratni zaporedni prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe od zemljiškoknjižnega lastnika do osebe, od katere se izkazuje prenos lastninske pravice na pridobitelja posameznega dela stavbe (tretji odstavek 19. člena ZVEtL-1).
Ker predlagateljica potrebnega pravnega naslova ni uspela izkazati ter o lastninski pravici na spornih delih št. 84 in 87 ni bilo doseženo soglasje vseh udeležencev postopka, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi na navedenih spornih posameznih delih stavbe ugotovilo lastninsko pravico predlagateljice. Golo dejstvo, da gre v naravi za enotno stanovanje in sta posamezna dela št. 84 in 87 neločljivo povezana s posameznim delom 83, v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni in ne more biti podlaga za spremembo prej skupnih splošnih delov v posebne skupne dele stavbe. Zaključen etažni postopek pa ni ovira, da predlagateljica zatrjevanih stvarnopravnih upravičenj ne uveljavi v drugem postopku, saj udeleženci in druge osebe lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oz. v drugih postopkih.
Priposestvovanje ni samostojni pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebitni večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
Ni pomembno kakšna je resnična površina drvarnice, bistveno je ugotovljeno destvo, da je bila celotna drvarnica predmet prodajne pogodbe.
Tožnica pritožbe z dne ni podpisala, pritožbi pa je priložila listinske dokaze le v enem izvodu. Pritožba tako ni bila popolna. Sodišče take pritožbe ne sme in ne more obravnavati in jo mora skladno z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP zavreči brez naroka.
razlika v plači - prerazporeditev - neizpolnjevanje pogojev - plačilo za dejansko opravljeno delo
Pri upravičenosti delavca do plačila po dejanskem delu ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval vse formalne pogoje za zasedbo zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kot tudi ne, ali ima delodajalec sistemizirano to delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Bistveno je le, ali je tožnik opravljal dela tega zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti.
vlaganja v nepremičnino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek
S tem da je v Pogodbi bilo zapisano določilo ″šestič″, Pogodba ni izgubila značaj aleatornosti, kot meni toženka, saj se vsebina tega določilo ne nanaša na izpolnitvene obveznosti pogodbenih strank po Pogodbi, pač pa predstavlja sporazum pogodbenih strank o posledicah do sklenitve Pogodbe vloženih stroškov in sredstev s strani tožnika v predmetne nepremičnine v primeru razveze Pogodbe. Takšno pogodbeno določilo ni nedopustno in ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, zaradi česar ni nično.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - zdravniška strokovna napaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - okužba z MRSA - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca medicinske stroke - načelo kontradiktornosti - ponovitev dokazovanja z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - izvedba dokazov
Pravdne stranke nimajo apriorne pravice do drugega izvedenskega mnenja. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo, odloča sodišče (213. člen ZPP), kateremu je tudi pridržana presoja popolnosti mnenja in ocena, ali je treba izvedbo dokaza ponoviti. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da lahko sodišče (poleg tipičnih primerov iz drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP) dokaz z izvedencem ponovi tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah, oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
DZ člen 7, 7/4, 8, 269, 269/1. ZNP-1 člen 45, 45/5.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - kolizijski skrbnik - kolizijski skrbnik mladoletnika - odvzem otroka staršem - stiki s sorojenci
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za izredno kompleksno družinsko situacijo, kjer so si koristi staršev v navzkrižju, prav tako pa so si v nasprotju interesi otrok in njunih staršev. Postavitev kolizijskih skrbnic je zato, zaradi varovanja koristi otrok v postopku ureditve stikov med njimi, utemeljena.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kazenska sankcija - primerna kazen - kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - resocializacija obsojenca
Zato v obravnavani zadevi tudi po oceni pritožbenega sodišča nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni v smeri resocializacije obdolženca, saj ga ne bi odvračala od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje, kar bo doseženo le s prestajanjem kazni zapora.
ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/2, 454.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - neizvedba naroka - zadnji dan roka - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - podjemna pogodba - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obligacija rezultata
V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - dobroverna posest - predhodno vprašanje - hitrost postopanja sodišča - vzpostavitev prejšnjega stanja
Pritožnikovo stališče, da posest ne zahteva stalne dejanske oblasti nad stvarjo je sicer materialnopravno pravilno, vendar za odločitev v tej zadevi ne odločilno. Pri tožniku namreč ne gre za primer, ko bi posest izvrševal redko, občasno, ampak za primer, ko posesti ni izvrševal že več let, izvrševal pa jo je nekdo drug na način, ki izključuje tožnikovo zatrjevano izvrševanje posesti.
prodaja nepremičnine v izvršbi - javna dražba nepremičnin - spletna aplikacija - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebne lastnine - postopanje s potrebno skrbnostjo
Sistem spletne dražbe je zasnovan tako, da lahko vsak, ki je upravičen sodelovati na dražbi, na njej tudi ob osnovnem poznavanju sistema sodeluje. Čeprav mora sodišče zagotoviti učinkovito sodelovanje udeležencev v postopku, pa se vendarle tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje, da sami z ustrezno skrbnostjo ravnajo v postopku. Kot navajata pritožnika, je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi opraviti v imenu potencialnega dražitelja pooblaščenec, ki je odvetnik, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih. Zahtevana skrbnost je bila zato v obravnavani zadevi povečana.