CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00055336
ZIZ-UPB3 člen 264, 264/3, 264/4.. URS člen 23.
denarna odškodnina - predhodna odredba - škoda zaradi neutemeljenega sodnega postopka - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, ko je tožnici prisodilo odškodnino v višini 70.524,83 EUR s pp, sledeč ob tem strokovno prepričljivi in razumno obrazloženi oceni sodne izvedenke ekonomske stroke mag. D. D. Nikakor namreč ne drži pritožbeni očitek, da je sodna izvedenka pri izdelavi izvedeniškega mnenja prekoračila trditveno gradivo tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč pri izračunu škode iz naslova izgubljenega dobička zaradi preklica naročila s strani družbe K. a.d. izhajala iz računovodskih podatkov za poslovno leto 2014.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Tožeča stranka je pritožbo priporočeno poslala po izteku osemdnevnega roka za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (346. člen ZPP), v skladu s 352. členom ZPP zavrglo.
uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - stranka oproščena plačila sodnih taks
Po določbi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je treba tudi naknadno določeno sodno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, ampak mora že pred oziroma ob izdaji sklepa za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/3, 19/4, 20, 20/3, 35, 35/1. SPZ člen 9.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni posel - odločba državnega organa - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - sestavni del stanovanja - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - zaključena celota - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - dobra vera pridobitelja - prizidek - skupni del stavbe v etažni lastnini - terasa - dvorišče - drvarnica - uveljavitev pravice v rednem postopku - sporno lastništvo nepremičnine
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala predlagateljica izkazati pridobitev spornega drugega dela stanovanja v 2. etaži in vetrolova s pravnim naslovom (listino), česar ni storila. Pritožnica v pritožbi navaja, da je z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini in sestavinah oziroma skladno s pravili o gradnji na tujem svetu po ZTLR. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno. Prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1 je jasen. Pridobitelj posameznega dela stavbe je po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
Če pravni naslov ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku, mora pridobitelj posameznega dela stavbe za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkazati tudi večkratni zaporedni prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe od zemljiškoknjižnega lastnika do osebe, od katere se izkazuje prenos lastninske pravice na pridobitelja posameznega dela stavbe (tretji odstavek 19. člena ZVEtL-1).
Ker predlagateljica potrebnega pravnega naslova ni uspela izkazati ter o lastninski pravici na spornih delih št. 84 in 87 ni bilo doseženo soglasje vseh udeležencev postopka, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi na navedenih spornih posameznih delih stavbe ugotovilo lastninsko pravico predlagateljice. Golo dejstvo, da gre v naravi za enotno stanovanje in sta posamezna dela št. 84 in 87 neločljivo povezana s posameznim delom 83, v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni in ne more biti podlaga za spremembo prej skupnih splošnih delov v posebne skupne dele stavbe. Zaključen etažni postopek pa ni ovira, da predlagateljica zatrjevanih stvarnopravnih upravičenj ne uveljavi v drugem postopku, saj udeleženci in druge osebe lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oz. v drugih postopkih.
Priposestvovanje ni samostojni pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebitni večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
Ni pomembno kakšna je resnična površina drvarnice, bistveno je ugotovljeno destvo, da je bila celotna drvarnica predmet prodajne pogodbe.
vlaganja v nepremičnino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek
S tem da je v Pogodbi bilo zapisano določilo ″šestič″, Pogodba ni izgubila značaj aleatornosti, kot meni toženka, saj se vsebina tega določilo ne nanaša na izpolnitvene obveznosti pogodbenih strank po Pogodbi, pač pa predstavlja sporazum pogodbenih strank o posledicah do sklenitve Pogodbe vloženih stroškov in sredstev s strani tožnika v predmetne nepremičnine v primeru razveze Pogodbe. Takšno pogodbeno določilo ni nedopustno in ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, zaradi česar ni nično.
prodaja nepremičnine v izvršbi - javna dražba nepremičnin - spletna aplikacija - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebne lastnine - postopanje s potrebno skrbnostjo
Sistem spletne dražbe je zasnovan tako, da lahko vsak, ki je upravičen sodelovati na dražbi, na njej tudi ob osnovnem poznavanju sistema sodeluje. Čeprav mora sodišče zagotoviti učinkovito sodelovanje udeležencev v postopku, pa se vendarle tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje, da sami z ustrezno skrbnostjo ravnajo v postopku. Kot navajata pritožnika, je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi opraviti v imenu potencialnega dražitelja pooblaščenec, ki je odvetnik, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih. Zahtevana skrbnost je bila zato v obravnavani zadevi povečana.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - dobroverna posest - predhodno vprašanje - hitrost postopanja sodišča - vzpostavitev prejšnjega stanja
Pritožnikovo stališče, da posest ne zahteva stalne dejanske oblasti nad stvarjo je sicer materialnopravno pravilno, vendar za odločitev v tej zadevi ne odločilno. Pri tožniku namreč ne gre za primer, ko bi posest izvrševal redko, občasno, ampak za primer, ko posesti ni izvrševal že več let, izvrševal pa jo je nekdo drug na način, ki izključuje tožnikovo zatrjevano izvrševanje posesti.
nesreča premikajočih se motornih vozil - soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil - vozilo v obratovanju - soprispevek k nastanku škode - prehitra vožnja - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - škoda na vozilu
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.
Pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari se presoja široko in ne zahteva, da se avto premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in tudi takrat, ko obstane na cestišču, ker ga voznik ni mogel obvladati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054742
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/3, 372/4, 445,. ZDR člen 73, 73/4,.
kršitev temeljnih pravic delavcev - blanketna norma - prekršek in kaznivo dejanje - prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih - davčni prekršek - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni zakonski znak - pravna kvalifikacija - milejši zakon - varstvo delavca - bruto plača delavca - enotna kriminalna dejavnost - kvalificirana oblika - zastaralni rok - sprememba delodajalca
Gre za situacijo, v kateri so zakonski znaki prekrška vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja, vendar kaznivo dejanje vsebuje tudi druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, ne pa tudi prekršku.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 286.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - obrazloženost sodbe - izbira presežnega delavca
Po navedbah pritožbe s tem, da je imel tožnik najvišjo plačo in je delal le štiri dni v tednu (plačo je po prvostopenjski ugotovitvi prejemal za pet dni), ni mogoče utemeljiti odpovednega razloga. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odpovedni razlog ni temeljil na teh dveh dejstvih. Ti sta predstavljali le okoliščino, zaradi katere je toženec ob ugotovljenem poslovnem razlogu izmed vseh delavcev na delovnem mestu razvojni inženir-programer 2 izbral prav tožnika za presežnega. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko oceno, da je s tem na dopusten način objektiviziral izbiro.
ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti zapuščine - pogrebni stroški in stroški spomenika
Ugotovitev vrednosti predmetov, ki sestavljajo zapuščino ni potrebna vsebina sklepa o dedovanju.
Pogrebni stroški zapustnika oziroma morebitni stroški postavitve nagrobnega spomenika, ki jih navede zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, dediče zavezujejo samo v povezavi z odmero sodne takse, ki so jo dolžni plačati.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - pogodba o cesiji - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Napačno je stališče pritožnice, da naj bi bil prenos judikatnih terjatev zaradi varovanja nevtralnega položaja dolžnika mogoč le v kvalificirani obliki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - uporaba kriterijev - individualni odpust - izbira presežnega delavca
Pritožba sicer pravilno navaja, da trditev tožene stranke o tem, da je pri izbiri presežnih delavcev upoštevala kriterije iz 102. člena ZDR-1, ne pomeni, da bi morala ravnati v skladu z vsemi določbami od 98. do 102. člena ZDR-1, saj v konkretnem primeru ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Vendar pa to še ne pomeni, da ni bila dolžna dokazati tistih trditev, s katerimi je utemeljila izbiro tožnice za presežno delavko in med katerimi je bilo tudi sklicevanje na zakonske kriterije iz 102. člena ZDR-1.
zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - obstoj zapuščine
Predno sodišče zapuščino brez dedičev izroči kaducitetnemu upravičencu, mora ugotoviti ali predmet izročitve obstaja in kje se nahaja, da ga lahko izroči pristojnemu organu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055074
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 217, 217/2, 217/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - sostorilstvo - prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sklenitev pogodbe - kaznivo dejanje prikrivanja
Storilec mora imeti pri konkretnem kaznivem dejanju namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, in sicer v trenutku, ko drugega spravi v zmoto. V primeru, ko storilec z drugim sklepa pogodbo je ta časovni trenutek ob sami sklenitvi pogodbe in ne šele ob njeni izvršitvi. Za obravnavano kaznivo dejanje ni treba, da bi bila zapeljana oseba identična z oškodovancem, saj je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije dejstvo, da drugemu (ki ravna v zmoti) ali tretjemu (zaradi ravnanja drugega, ki je v zmoti) nastane premoženjska škoda, pri čemer je škoda vsakršni premoženjski minus, podan v času (dokončane) izvršitve tega kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054177
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 5, 70. KZ-1 člen 49, 49/2.
priznanje krivde - lahka telesna poškodba - zagovornik po uradni dolžnosti - obteževalne in olajševalne okoliščine
Obdolžena je namreč krivdo po obtožbi priznala, sodišče prve stopnje je njeno priznanje sprejelo in na tej podlagi, po opravljenem dokaznem postopku, ki se je izvedel le glede okoliščin, ki se nanašajo na izrek kazenske sankcije oziroma po končani glavni obravnavi izreklo sedaj izpodbijano sodbo. Tako izrečena sodba se v skladu z določbo drugega odstavka 370. člena ZKP iz razloga po 3. točki prvega odstavka tega člena, t.j. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne sme izpodbijati.
razlika v plači - prerazporeditev - neizpolnjevanje pogojev - plačilo za dejansko opravljeno delo
Pri upravičenosti delavca do plačila po dejanskem delu ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval vse formalne pogoje za zasedbo zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kot tudi ne, ali ima delodajalec sistemizirano to delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Bistveno je le, ali je tožnik opravljal dela tega zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055472
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2014 do junija 2021, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.
voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - sestava sodišča
S postavljenim tožbenim zahtevkom je bil uveljavljan obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih denarnih zneskih. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnica izpolnjevala pogoj 80 % dejanskega delovnega časa, prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. V zadevi VIII Ips 30/2019, na katero se je pravilno sklicevalo že prvostopenjsko sodišče, je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da tega pogoja ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa za takšnega delavca.