OZ člen 111, 111/5, 171, 171/1, 299, 299/1, 299/2, 374, 378, 378/1, 378/2, 459, 462, 468, 482, 484. ZPP člen 44, 286, 286/4, 286a.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - skrita stvarna napaka - navodila za uporabo - razveza pogodbe - vrnitev kupnine - zakonske zamudne obresti - odškodnina - prispevek oškodovanca - vrednost spornega predmeta - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.
V drugem odstavku 378. člena OZ je določena obrestna mera zamudnih obresti, zato govorimo o zakonskih zamudnih obrestih, ki jih je prisodilo tudi sodišče prve stopnje tožeči stranki. Glede prisojenih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo petega odstavka 111. člena OZ, ker ta ne govori o zamudnih obrestih, pač pa o obrestih, ki so urejene v 374. členu OZ in ki niso odvisne od zamude. Glede teh obresti OZ nima določb o višini njihove obrestne mere. Zato jo mora zatrjevati stranka, ki takšne obresti uveljavlja.
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za platneno streho, po kateri hoja ni možna in da čiščenje take strehe zahteva poseben postopek, da pa tožena stranka tožeči stranki ni dala natančnejših navodil, na kakšen način naj čisti sneg s strehe. Teh dejstev tožena stranka s pritožbo ne izpodbija. Zato se s trditvami o neustrezni uporabi ne more razbremeniti odgovornosti za konstrukcijsko napako, ker le ta zaradi večje količine od 10 cm zadržanega snega na strehi, teže ni zdržala. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da bi, če bi tožeča stranka ugotovila, da se šotor, glede na opozorilo o nevarnosti, lahko poruši že pri količini več kot 10 cm snega na strehi, lahko zahtevala, da ji tožena stranka izroči tak skladiščni šotor, ki bo ustrezal nosilnosti 0,90 kN/m2 oziroma, ki bo imel ustrezne elemente, ki omogočajo sprotno taljenje snega ali pa odstranjevanje snega, še preden se je šotor porušil.
Vendar navedenega dejstva po materialnem pravu ni mogoče upoštevati pri presoji utemeljenosti zahtevka za vrnitev celotne kupnine zaradi razveze pogodbe, moralo pa bi ga sodišče prve stopnje upoštevati pri odškodninskem zahtevku.
Navedena presoja po stališču pritožbenega sodišča namreč ne izključuje možnosti uporabe določbe OZ o deljeni odgovornosti v primeru, kadar oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - vračunavanje delne izpolnitve - vrstni red vračunavanja - dolžnikova izbira - vračunavanje obresti in stroškov
V skladu z določbo prvega odstavka 287. člena OZ ima dolžnik sicer res pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena. Nima pa take možnosti izbire glede vračunavanja obresti in stroškov. Ob delnem plačilu tako dolžnik ne more izbrati, da plačuje samo glavnico, saj takšna izjava nima pravnih učinkov.
Ni mogoče šteti, da že dokazni predlog za zaslišanje strank in prič pomeni zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati.
spor majhne vrednosti - sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - premoženjsko stanje pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - pavšalne pritožbene navedbe
Sodišče prve stopnje je podalo izčrpno obrazložitev, zakaj tožena stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Tako je pojasnilo, da pravna oseba niti ne more doseči oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse, ki znaša manj kot 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to primer v obravnavani zadevi, kakor tudi, da tožena stranka ni podala okoliščin glede svojega premoženjskega stanja, zaradi katerih naj bi bilo ugodeno predlogu za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9, 9/1.
premičninska izvršba - stroški izvršitelja - oprava rubeža v popoldanskem času - odredba sodišča
Dne 8. 6. 2019 je začel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki je v 2. členu spremenil prvi odstavek 9. člena do sedaj veljavnega Pravilnika.
Glede na navedeno pritožba pravilno opozarja, da izvršitelj za opravo rubeža v popoldanskem času ne potrebuje več odredbe sodišča.
načrt prve prednostne razdelitve - razdelitvena masa - stroški stečajnega postopka - terjatev s statusom stečajnih stroškov - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - narava terjatve - sodna poravnava - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Ker je bilo torej o pravni naravi pritožnikove terjatve že pravnomočno odločeno (to je, da ne gre za terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP), sklenjena sodna poravnava pa v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da del pritožnikove terjatve v višini 3.384.089,21 EUR predstavlja terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, stečajnega sodišča ne zavezuje, se pritožba upnika izkaže kot neutemeljena.
odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - oddajanje nepremičnine v najem - prepoved odtujitve in obremenitve
Tožnica bo v roku 12-tih mesecev lahko priskrbela potrebna sredstva za plačilo sodne takse, in sicer z oddajo nepremičnega premoženja, glede na to, da to ni njeno edino premoženje, pa tudi s prodajo premičnega premoženja.
Prepoved obremenitve in odtujitve ne pomeni, da tožnica nepremičnine ne sme oddati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 42, 42/1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Kot zelo zahtevna mnenja nadalje vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Izvedenka je odgovorila na dve vprašanji glede vrste in mehanizma nastanka poškodb, na vprašanji je odgovorila na kratko in brez dodatnih obsežnih pojasnil, mnenje ni obsežno (pet strani), običajen je bil rok za izdelavo izvedeniškega mnenja, tudi obseg dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, ne odstopa od povprečnih zadev. Ker tako mnenje ne odstopa od drugih primerov zahtevnih izvedeniških mnenj, gre za zahtevno in ne za izjemno oziroma zelo zahtevno mnenje.
ZIZ člen 55. OZ člen 347, 347/1, 348, 348/3, 356, 356/1, 356/2, 358.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sodna poravnava - izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - zastaranje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zastaranje začelo teči po dopolnjenem 18. letu upnice, torej v letu 1992, vendar tudi v najugodnejšem primeru za upnico (če bi se redno šolala), in bi se štelo, da bi zastaralni rok začel teči šele po njenem 26. letu starosti (2000), ko bi dolžnikova zakonska obveznost preživljanja upnice lahko najkasneje prenehala, je terjatev ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, že pred vložitvijo predloga za izvršbo v letu 2021 v celoti zastarala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00054721
ZPP člen 2, 150, 150/1, 154, 154/2, 253, 286b, 286b/1. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 12, 12/1, 12/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 14, 14/2, 23, 23/1, 23/2-3, 61, 61/3.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - varnost pri delu - soprispevek oškodovanca - tehnična brezhibnost stroja - organizacija delovnega procesa - nevarno območje - višina škode - izvedensko mnenje - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - tožbeni predlog - sklepčnost - pravdni stroški po uspehu - sorazmerno majhen uspeh
Tožena stranka ni odpravila nenehnih zastojev linije, za katere je vedela. Prav tako so delavci zlahka onemogočili delovanje varnostnega stikala (s tem, da so ga prelepili), tožena stranka pa je šele po nezgodi namestila varnostni vijak, ki je onemogočil dostop do nevarnega območja stroja (odprtje zaščitnih vrat linije), čeprav je vedela, da je bilo varnostno stikalo, ki ustavi gibanje nevarnih delov, večkrat prelepljeno. Glede na navedeno je odgovornost tožene stranke za nezgodo, v korist katere se opravlja delovni proces, napram delavki, ki je pri odpravljanju zastojev, da bi dosegla normo, ki ji jo je postavila prav tožena stranka, (morebiti) prelepljala stikalo oz. je za to vedela, zagotovo znatno večja.
Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP. V konkretni zadevi je namreč tožeča stranka uspela z 80 % svojega zahtevka, tožena stranka pa z 20 %. Ne gre torej za primer, ko tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP in o stroških odločiti skladno z uspehom.
ZPŠOIRSP člen 11. URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi izbrisa - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - enotna odškodnina - izgubljeni dobiček - denarna odškodnina za duševne bolečine - dokazno breme - zaslišanje stranke - dokaz z izvedencem - pravica do dokazovanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sanacijo kršitev človekovih pravic z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva je država uredila v odškodninski shemi (denarno povračilo kot ustrezno zadoščenje), v presežku pa je treba uporabiti splošna pravila obligacijskega prava. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je skladno s 26. členom Ustave RS protipravnost ravnanja toženke nedvomno dokazana, tožnik pa je bil dolžan dokazati zatrjevani škodo in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženke in obstojem škode. Obstoj škode in vzročna zveza se nanašata na temelj vtoževane terjatve.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da sta pri sodnem določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna tako čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa, kot tudi posebna izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jih izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledični propad zakona in družinskih vezi, težje zdravstvene posledice, ipd.).
Na tožniku je, da izkaže izgubljen dobiček, ki ga bi po normalnem teku stvari dosegel, če ne bi prišlo do izbrisa.
Neobičajna narava in razsežnost toženkine kršitve z izbrisom je povzročila tožniku težave, zaradi katerih je trpel. Pri odmeri odškodnine ni odločilen zgolj čas, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, pač pa tudi druge okoliščine, odškodnina pa se v tovrstnih primerih kljub kršitvam več človekovih pravic odmerja enotno.
Tožnik je za dokazovanje svojih trditev obstoja in stopnje duševnega trpljenja zaradi izbrisa predlagal izvedenca psihiatrične stroke, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo, češ da za ugotovitev obstoja duševnih bolečin zadoščajo izpovedbe tožnika in prič, nato pa ugotovilo, da ni dokazal zatrjevanih psihičnih težav kot so stres, tesnoba, poslabšanje zdravja, huda depresija in obupanost. S tem je sodišče prve stopnje tožniku odvzelo pravico do dokazovanja zatrjevanih dejstev in pritožba pravilno izpostavlja, da dokazni postopek v smeri ugotavljanja višine nepremoženjske škode ni bil izčrpan, tožniku pa je bila prekršena pravica po 8. točki drugega odstavka 239. člena ZPP.
primernost predlagane začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - koneksnost - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Predlagano sredstvo zavarovanja presega domet regulacijske začasne odredbe. Zahtevana vrnitev izplačanega bilančnega dobička v sporu, v katerem se ugotavlja ničnost oziroma izpodbojnost skupščinskih sklepov, ne bi več pomenila zgolj začasno reguliranje spornega razmerja, saj tožeče stranke s takšnim predlogom zahtevajo več kot s tožbenim zahtevkom in posegajo v pravno oziroma premoženjsko sfero družbenikov, ki pa niti niso stranke ničnostne oziroma izpodbojne tožbe.
osebna vročitev - fikcija vročitve - potek prekluzivnega roka
Šteje se, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo treba pisanje dvigniti, in ne z dnem, ko je bilo pisanje naslovniku puščeno v predalčniku.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - naknadno predloženi dokazi v sporih majhne vrednosti - vloge v sporu majhne vrednosti - predpravdni stroški - odvetniški stroški
Pretežen del pritožbenih navedb tožnika je nedopusten, saj tožnik zlasti izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev določb postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Pri izpodbijanju dokazne ocene sodišča prve stopnje tožnik navaja tudi, da je izpodbijana odločba delno neobrazložena in zatrjuje kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, po vsebini pa dejansko uveljavlja kršitev določbe 8. člena ZPP (neupoštevanje metodološkega napotka), torej (nedopustno) relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek za vrnitev kupnine neutemeljen, je pravilno zaključilo, da je neutemeljen tudi zahtevek za povrnitev materialne škode (odvetniških stroškov), ki naj bi nastala tožniku zaradi nezakonitega ravnanja. Poleg tega je sodišče pravilno navedlo, da odvetniški stroški, ki nastanejo pred pravdo, predstavljajo stroške postopka in ne nastale škode in so navedbe o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljene.
Ne gre soglašati s pritožnikom, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost zgolj formalna in bo kot takšna hipotetično obstajala tudi po končanem sojenju. Sodišče prve stopnje je namreč pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki potrjujejo povsem konkretno obdolženčevo ponovitveno nevarnost.
Sodni penali in pogodbena kazen imajo enak namen, to je z grožnjo denarne sankcije dolžnika spodbuditi k čimprejšnji izpolnitvi nedenarne obveznosti. Plačilo sodnih penalov je pogojna obveznost, za katero niti ni nujno, da bo nastala (bodisi zato, ker bo dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost v roku, bodisi zato, ker upnik ne bo zahteval izterjave sodnih penalov ali pa bo vložil predlog za izvršbo).
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.
Pritožnik v zelo obširni (in delno tudi nerazumljivi pritožbi) sploh v ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč le razglablja o drugih, že pravnomočno, in po njegovi oceni napačno, razsojenih zadevah. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.
Ker sta pravdni stranki v konkretnem primeru solidarni zavezanki in se zahtevek zoper njiju lahko obravnava ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS pa predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper drugotoženo stranko Banko Slovenije, to ne predstavlja razlog za prekinitev oziroma izločitev zadeve tudi zoper prvo toženo stranko.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - solastnina - sklep o prodaji - predkupna pravica - predkupni upravičenec - stranka stečajnega postopka - zavrženje pritožbe
Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka, tako da nima procesne legitimacije za vložitev ugovora ali pritožbe zoper sklep o prodaji.
Pritožnica bo imela kot predkupna upravičenka možnost sodelovati pri prodaji dolžničinega dela nepremičnine, lahko sama ali pa skupaj z ostalimi solastniki, ki so prav tako predkupni upravičenci. Prodaje pa ne more preprečiti.
postopek v sporu majhne vrednosti - načelo pisnosti - pravica stranke do sodelovanja v postopku - vloge v sporu majhne vrednosti
Ker postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (450. člen ZPP), pri čemer sodišče razpiše narok le, kadar to stranki izrecno zahtevata zaradi obravnave spornih dejanskih vprašanj (454. člen ZPP), toženka s pritožbenim očitkom bistvene kršitve določb postopka zaradi nesodelovanja v zadevi ne more uspeti.