OZ člen 190, 190/1. ZZZDR člen 196. DZ člen 252, 252/1.
začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - stroški skrbnika - neupravičena obogatitev - prejem koristi brez pravne podlage - odmena za koristi od denacionalizacijskega premoženja
Res je, kot poudarja pritožba, da toženec denacionaliziranega premoženja v začasno upravo ni pridobil brez pravne podlage; slednjo namreč predstavlja sklep o imenovanju za skrbnika. Zagotovo pa ni nobene podlage, da bi smel toženec obdržati vse koristi, ki jih je pridobil kot skrbnik tega premoženja. V izpodbijani sodbi je obširno in pravilno obrazloženo, da je toženec te koristi dolžan deliti s tožnikom kot sodedičem. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju bi moral toženec kot dober gospodar obračunati vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo skrbnika, nato pa razliko v sorazmernem delu prepustiti tožniku. Ker tega ni storil, je tožnika neupravičeno prikrajšal.
Čeprav je toženec za plačilo terjatve denacionalizacijskega zavezanca založil svoja denarna sredstva, ni upravičen do njihovega celotnega povračila. Za obveznosti v zvezi z denacionaliziranim premoženjem namreč odgovarjata oba dediča in ne le tožnik. Toženec ni upravičen niti do zahtevane revalorizacije izplačanih zneskov, saj za to ni pravne podlage.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnik kot skrbnik upravičen do nagrade za opravljeno delo. Brez izrecnega dogovora o nagradi sme skrbnik zahtevati le povračilo upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti (196. člen ZZDR; smiselno enako 252. člen zdaj veljavnega DZ). Skrbnikova zahteva za povrnitev stroškov pa mora biti opredeljena in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Pogoj za obravnavo prepozne pritožbe tudi po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 ni izpolnjen, saj bi bile s tem lahko prizadete pravice predlagateljice, ki se, kot izhaja iz njenega odgovora na pritožbo, ne strinja z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa. Nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, še manj pa izkazal, da pritožbe ni mogel vložiti pravočasno.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - načelo akuzatornosti - predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na predlog - kategorije motornih vozil
Sodišče mora, ko odloča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, odločati v mejah predloga upravičenega tožilca, sicer odločanje sodišča ni skladno z domnevo nedolžnosti ter prvim odstavkom 137. člena ZKP, saj sodišče nadomesti trditveno in dokazno breme upravičenega tožilca z lastno presojo in v delu odločitve glede začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki presega predlog upravičenega tožilca, dejansko odloča po uradni dolžnosti oziroma brez predloga upravičenega tožilca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054557
ZKP člen 25, 25/1-2, 36, 36/3, 269, 269/1-4, 270, 270/2, 371, 371/1-6. KZ-1 člen 7.
stvarna pristojnost - kršitev pravil o stvarni pristojnosti - krajevna pristojnost sodišča - procesna ekonomija - ustalitev pristojnosti - poprava obtožnice - vročitev obtožnice - faze postopka - začetek glavne obravnave - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Sodišče se lahko za krajevno nepristojno izreče le v določenih fazah postopka (v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZKP le do pravnomočnosti obtožnice). Stvarna pristojnost pa po drugi strani uživa višjo stopnjo varstva in mora nanjo sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Izjemoma se zaradi razlogov procesne ekonomičnosti stvarna pristojnost ustali, če okrožno sodišče (kot bolj usposobljeno) med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, saj takrat okrožno sodišče samo nadaljuje postopek. V obravnavanem primeru se bi torej stvarna pristojnost ustalila šele z začetkom glavne obravnave, torej ko bi sodeči/razpravljajoči senat okrožnega sodišča pričel prvi narok glavne obravnave.
ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-2 člen 189, 190.. ZUreP-1 člen 86.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - predkupna pravica občine na nepremičninah - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - uveljavljanje predkupne pravice
Ker občina predkupne pravice pri pravnem poslu, ki je podlaga predlaganemu vpisu, v nobenem primeru ne more uveljaviti, na drugi strani tudi ne obstoji obveznost omogočiti uveljavitev predkupne pravice. Zato predlogu za vpis ni treba predložiti tudi potrdila iz tretjega odstavka 38. člena ZZK-1.
OZ člen 190, 335, 335/1, 339, 341, 346, 347, 347/1, 352, 352/1. ZPIZ-1 člen 172, 172/2. ZPIZ-2 člen 111, 111/7.
dedovanje - pokojnina - izplačilo pokojnine po zapustniku - izplačevanje pokojnin - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - dokazila - status dediča - sklep o dedovanju - ugovor zastaranja - zastaranje terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne denarne terjatve - odškodninska terjatev - triletni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - neupravičena pridobitev - pripoznava dolga
Za obogatitveni zahtevek ne zadošča le okoriščenje ene stranke in prikrajšanje druge, pač pa je pogoj, da je do premika premoženja prišlo brez pravnega temelja, torej neupravičeno.
Pokojnina spada med občasne denarne terjatve, za katere je predpisan triletni zastaralni rok.
Upnik in dolžnik se ne moreta dogovoriti, da zastaranje nekaj časa ne bo teklo. Tudi do odpovedi zastaranju v tožnikovem primeru ni prišlo, saj bi moral toženec svojo zastarano obveznost pisno pripoznati.
sodba na podlagi pripoznave - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pripoznava tožbenega zahtevka - predhodna korespondenca - odločitev o stroških postopka - poravnalna ponudba
V prvem odstavku 316. člena ZPP je določeno, da izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. Toženka je tožbeni zahtevek pripoznala z odgovorom na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijano sodbo. Pripoznava zahtevka je naslovljena na sodišče in ni treba, da se tožnik z njo pred izdajo sodbe seznani. Sodišču prve stopnje zato odgovora na tožbo tožniku ni bilo treba vročati. Izpodbijana sodba za tožnika v dejanskem in materialnem smislu tudi ne more predstavljati sodbe presenečanja.
Na podlagi ravnanja toženke pred pravdo tako nikakor ni mogoče zaključiti, da je moral tožnik za varstvo svojih interesov glede obsega in deležev na skupnem premoženju zahtevati sodno intervencijo, sporne vrednosti skupnega premoženja in načina delitve skupnega premoženja pa s predmetnim zahtevkom ni rešil.
Obseg skupnega premoženja in delež na njem ter obstoj dolga na skupnem premoženju med strankama ni sporen. Sporna je le vrednost skupnega premoženja in višina izplačila. V pravdnem postopku se rešujejo le sporna vprašanja, razdružitev skupnega premoženja pa je predmet nepravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056042
OZ člen 133, 133/3. ZPP člen 7, 180, 180/3.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - zadostna trditvena podlaga - navedba pravne podlage tožbenega zahtevka - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - vsebina tožbe
Tožničine trditve o odpadanju ometa in o razpokah na hiši, ki so se pojavile po škodnem dogodku in onemogočajo varno rabo hiše, je brez dvoma mogoče razumeti kot zatrjevanje škode, ki presega običajne meje. Tožnica je tako zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Ni bistveno, da se ob tem ni izrecno sklicevala na prej navedeno zakonsko določilo.
Navedba pravne podlage po tretjem odstavku 180. člena ZPP ni obvezna sestavina tožbe. Sodišče mora zato dejstva, na katera stranka opira svoj zahtevek, vedno presoditi z vseh možnih pravnih vidikov.
Škoda, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, ne izvira iz protipravnega ravnanja. Nedopustna je le škoda, ki presega običajne meje. Krivda v tem primeru ni predpostavka odškodninske odgovornosti (tretji odstavek 131. člena OZ), zato ni pomembno, ali so bila sporna gradbena dela izvršena strokovno.
ustalitev pristojnosti - poprava vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Do ustalitve pristojnosti pride le v primeru, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ne pa tudi, če ga zviša oz. če se ugotovi, da gre za višjo vrednost spornega predmeta, ki narekuje pristojnost okrožnega sodišča, namesto okrajnega.
OZ člen 147, 147/2, 148, 148/1, 148/2. ZOFVI člen 49.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mobing - zloraba položaja - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost šole - odgovornost pravne osebe - ravnatelj osnovne šole - ravnatelj - organi javnih vrtcev in šol - delavec - odškodninska odgovornost ravnatelja šole
Šola je pravna oseba in ravnatelj je del njenega personalnega substrata. Kdo so organi šole, določa ZOFVI v 2. oddelku IX. poglavja. Med njimi je, poleg sveta šole, direktorja in kolegija, tudi ravnatelj šole. Pravna oseba lahko nastopa navzven le preko svojih organov. Ravnanje organa zato velja za ravnanje same pravne osebe, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kadar organ pravne osebe pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij povzroči škodo tretji osebi, mora po prvem odstavku 148. člena OZ škodo povrniti pravna oseba.
Za obravnavano škodo, ki naj bi nastala tožniku, torej ni neposredno odgovoren toženec, ampak zanjo odgovarja šola. Pri tem ni bistveno, da naj bi toženec sporna dejanja na škodo tožnika storil namenoma. Za toženca namreč ne velja določilo drugega odstavka 147. člena OZ, po katerem ima oškodovanec v takem primeru pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca. Kot že navedeno, je ravnatelj organ šole in ne njen delavec. Toženca bi zato lahko, ob izpolnjenjih pogojih iz drugega odstavka 148. člena OZ, doletela kvečjemu regresna obveznost do šole.
Pritožbeno stališče, da naj bi toženec nastopal v dveh vlogah, torej tudi kot delavec, zaposlen pri delodajalcu, je zgrešena. Res je ravnatelj po prvem odstavku 49. člen ZOFVI hkrati pedagoški vodja in poslovodni organ šole, vendar ni mogoče spregledati, da obe navedeni funkciji opravlja v vodstveni vlogi kot organ šole.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056509
OZ člen 80. ZPP člen 180, 180/3, 285.
sklenitev pogodbe - prodajna pogodba - pooblaščenci po zaposlitvi - soglasje volj - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - javno naročanje - javni zavod - zdravstveni zavod - pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na pravno podlago - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodnega varstva - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - denarno nadomestilo - objektivna merila - tržna cena
Zdravnica in zdravstveni tehnik nista pooblaščenca po zaposlitvi in brez posebnega pooblastila ne moreta veljavno zavezati zavoda, v katerem sta zaposlena.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala le na pogodbenem temelju, za katerega pa je sodišče ugotovilo, da ne obstaja. Če je zahtevek presojalo še po temelju neupravičene pridobitve, pri čemer pa se nobena stranka na to podlago ni sklicevala, bi moralo stranki v skladu z materialnim procesnim vodstvom pozvati na to, da dopolnita navedbe v tej smeri, če je štelo, da so sicer podane trditve nezadostne za presojo zahtevka po višini.
Obsojeni pa ni poravnal ničesar v obdobju skoraj štirih let od pravnomočnosti sodbe, čeprav je imel dohodke in bi lahko svojo obveznost začel odplačevati, saj je vedel, da mu bo v nasprotnem pogojna obsodba preklicana.
SPZ člen 15, 15/2, 99, 99/1.. ZVO-1 člen 163, 163/1.. ZEKom-1 člen 24, 24/1, 24/2.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - radijska frekvenca - motenje - uporaba radiofrekvenčnega spektra - sui generis zahtevek - aktivna legitimacija rs
Radijska frekvenca je kot del radiofrekvenčnega spektra omejena naravna dobrina, vendar pa sama po sebi ni stvar v smislu drugega odstavka 15. člena SPZ.
V primeru vznemirjanj ali motenj določene radijske frekvence tožnici ne gre (klasično) negatorno varstvo po 99. členu SPZ, temveč ima glede teh protipravnih posegov posebno (sui generis) opustitveno upravičenje.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - postavitev skrbnika - konflikt interesov - pravica do pritožbe - udeleženec postopka - svojci
Čeprav sodna praksa o udeležbi svojcev v postopku, ki je zakon ne ureja, še ni ustaljena, ima po presoji pritožbenega sodišča pritožnica, čeprav svoje udeležbe ni predlagala in ni udeleženka v smislu 21. člena ZNP-1, položaj osebe, ki se lahko pritoži glede izbire skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00054143
ZIZ člen 42, 42/3. ZPP člen 274. ZD člen 163. ZUP člen 179, 179/2, 179/3, 180a, 180a/4. URS člen 155.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - dodatni sklep o dedovanju - prepoved povratne veljave zakona - pravovarstveni interes - uradna evidenca - zavrženje predloga
42. člen ZIZ se po uveljavljeni sodni praksi ne uporablja le v primerih razveljavitve potrdila o izvršljivosti, temveč tudi pravnomočnosti, in sicer v vseh civilnih postopkih, med katere spada tudi zapuščinski postopek.
Določilo tretjega odstavka 42. člena ZIZ je stopilo v veljavo šele z novelo ZIZ-L, ki se je pričela uporabljati 25. 3. 2018, zato se na obravnavani primer zaradi splošne prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS ne more nanašati.
Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist oziroma da se bo izboljšal njegov pravni položaj.
Dedinja v svojem predlogu potrjuje, da je dodatni sklep o dedovanju prejela in se zoper odločitev ni pritožila. Zahteva le, da sodišče datum pravnomočnosti popravi s 6. 9. 2016 na 3. 9. 2016, pri tem pa ne pojasni, v čem bi predlagana sprememba vplivala na njen položaj v postopku oziroma kakšen je njen pravovarstveni interes.
ZPP člen 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 40/1-2.
stroški postopka - sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - pripombe k cenitvi - kriteriji za oceno zahtevnosti izdelave cenilnega poročila - materialni stroški - načelo ekonomičnosti postopka
Strošek barvnega tiskanja mnenja je kar za osemkrat večji od črno-belega, pri čemer pa barvno tiskanje ne pripomore k pravilnosti poročila. Zato takšnega stroška ni mogoče upravičiti. Tudi sodni izvedenci in cenilci si morajo v skladu z načelom ekonomičnosti postopka prizadevati za izdelavo pravilnega mnenja s čim nižjimi stroški.
Pritožbeno sodišče drugače od pritožnika ocenjuje, da ima opisano kaznivo dejanje vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, pri čemer je v opisu kaznivega dejanja vsebovan tudi očitek, da bi obtoženec iz stanovansjke stavbe na naslovu "..." izvršil tatvino vrednejših predmetov, kar pa mu ni uspelo, saj ga je s kraja dejanja prepodil oškodovanec ter je dejanje nato ostalo pri poskusu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00056510
OZ člen 6, 131, 404, 404/1, 768, 768/1. ZPP člen 25, 112. ZFPPIPP člen 231, 440, 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje odvetnika - neskrbno ravnanje odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - spor o stvarni pristojnosti - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - zavrženje tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - nastanek materialne škode - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - pravica izpolnitelja do povračila - izbris družbe iz registra - aktivni družbenik izbrisane družbe - poslovodja - odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditvena podlaga zahtevka
Čeprav pritožbeno sodišče drugače kot nižje sodišče presoja, da je odvetnikovo ravnanje protipravno, da torej ni pokazal v prvotni pravdi skrbnosti, ki se pričakuje od kvalificiranega pooblaščenca, je zavrnitev zahtevka pravilna, saj se je strinjati z zaključkom nižjega sodišča, da tožnik s tožbo, tudi če bi bila v delu, kjer je zahteval plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurenčne klavzule in odpravnine, pravočasno vložena na delovno sodišče, ne bi uspel.
Odvetnikova odškodninska odgovornost predstavlja posebno vrsto civilnopravne odgovornosti, ki se rešuje v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti ter po pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo. Kot lex specialis pravno podlago dopolnjujejo pravila Zakona o odvetništvu, Statuta Odvetniške zbornice Slovenije in Kodeksa poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. OZ civilno odgovornost za škodo, ki jo odvetnik povzroči stranki pri svojem delu, ureja po pogodbenem temelju (mandat), osrednje vprašanje njegove odgovornosti pa je standard dolžne skrbnosti. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh; njegova dolžnost je, da uporabi vse svoje profesionalno znanje za dosego določenega rezultata, da torej ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ), ki kot merilo postavlja tipično, običajno, normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.
Dejstvo, da je moralo o pristojnosti nazadnje po štirih letih odločiti Vrhovno sodišče RS, ne pomeni, da zaradi tega odvetniku ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti pri izbiri sodišča. Če sta bili dve sodišči v sporu glede pristojnosti, še ne pomeni, da je s tem odvetnik razbremenjen odgovornosti za vložitev tožbe na nepristojno sodišče.
Tožnik je od pravnega naslednika izbrisane družbe (delodajalca) poleg plačila zneskov, ki jih je tožnik plačal upnikom izbrisane družbe v več izvršilnih postopkih, zahteval tudi plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurence in odpravnine. Ker je bil tožnik tudi poslovodja in družbenik izbrisane družbe, je bila situacija res specifična in je omogočala različno pravno presojo, vendar bi se povprečno skrben odvetnik moral vsaj vprašati, kaj to pomeni za stvarno pristojnost oziroma izbiro sodišča. Od skrbnega odvetnika bi se pričakoval razmislek, ali to morda pomeni, da gre za spor med družbeniki; ali pa, ker gre za plače, v tem delu za individualni delovni spor; ali je res odločilno le, da odgovornost družbenikov izbrisane družbe ureja ZFPPIPP ipd. Da bi odvetnik pred vložitvijo tožbe o temelju terjatve sploh razmišljal, bil v dilemi in se po tehtnem premisleku ob odsotnosti primerljivih primerov v sodni praksi odločil za pristojnost Okrožnega sodišča v Murski Soboti, v postopku ni bilo niti zatrjevano. Še več, odvetnik je zaslišan na glavni obravnavi povedal, da se s temeljem terjatve sploh ni ukvarjal in da ni imel nobenih pomislekov glede pristojnosti.
Ena od predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je obstoj vzročne zveze med odvetnikovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Oškodovanec (tožnik) mora poleg škodnega dogodka (okoliščine, da je njegov odvetnik v prvotni pravdi tožbo vložil na nepristojno sodišče, zaradi česar je bila v nadaljevanju postopka zavržena kot prepozna) in nastale škode, dokazati tudi vzročno zvezo med odvetnikovo opustitvijo dolžne skrbnosti in škodo, ki naj bi tožniku zaradi tega nastala. Sodišče mora kot predhodno vprašanje ugotoviti, ali bi pravočasna vložitev tožbe na pristojno sodišče tožniku prinesla uspeh v postopku. Treba je hipotetično presoditi, kako bi se prvotni postopek s pretežno verjetnostjo končal.
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, so aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjali za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, je odgovarjal za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP).
Postavlja se vprašanje, ali lahko aktivni družbenik z 10 % deležem v družbi, ki je hkrati poslovodja izbrisane družbe in ima terjatev do te družbe, uveljavlja plačilo te terjatve od drugega aktivnega družbenika z golim sklicevanjem na določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP oziroma ali te določbe sploh lahko predstavljajo materialno pravno podlago tožbenega zahtevka aktivnega družbenika zoper drugega aktivnega družbenika.
Namen instituta izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije in posledična solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisanih družb je (bil) torej v zaščiti upnikov, ki niso bili hkrati tudi družbeniki izbrisane družbe. Le takšni upniki, ne pa tudi družbeniki, so bili lahko v nevarnosti, da stopijo v razmerje z nedelujočo družbo oziroma z družbo, ki je bila zlorabljena za oškodovanje upnikov. Le takšni upniki lahko ob izpolnjenih pogojih iz šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP od aktivnega družbenika zahtevajo plačilo svojih terjatev. V nasprotju z namenom zakona bi bilo, če bi se aktivnega družbenika izbrisane družbe obravnavalo enako kot upnike izbrisane družbe, ki so kot „tretje osebe“ vstopali v razmerja z družbo. Še posebej to velja za aktivnega družbenika, ki je bil hkrati poslovodja in kot tak v izbrisani družbi z omejeno odgovornostjo edini, ki bi lahko predlagal začetek stečajnega postopka, s čimer bi lahko celo preprečil pravne posledice izbrisa nedelujoče družbe (prim. 2. točko sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Po presoji pritožbenega sodišča je pretežno verjetno, da tožnik zaradi prej ugotovljenih dejstev in ob tem, da v prvotni pravdi ni ponudil nobenih trditev glede morebitne krivde večinskega družbenika za izbris družbe D., d. o. o., oziroma ni trdil, da mu je večinski družbenik preprečil preprečil izvedbo postopka redne likvidacije ali uvedbo stečajnega postopka (kar bi preprečilo izbris), v prvotnem postopku ne bi uspel. Presoja hipotetičnega tožnikovega uspeha v prvotni pravdi je res nekoliko otežena, ker je bila tožba zavržena in se sodišče še ni spustilo v obravnavanje glavne stvari, vendar že tožba in prva pripravljalna vloga (v priloženem spisu Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanjega oddelka v Murski Soboti Pd 71/2015) nudita zadostno oporo za zaključek o tem, kako je tožnik začrtal trditveni okvir spora.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - položaj dediča - napotitev dediča na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - zastoj v postopku - zavlačevanje postopka
Po določilu 1. točke 212. člena ZD sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo, če je med njimi spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Dikcija tega člena glede subjektov, med katerimi so sporna dejanska ali pravna vprašanja, je ožja od ureditve v 210. členu ZD, ki ureja napotitev na pravdo za vse stranke zapuščinskega postopka.
Sklep o napotitvi na pravdo ne predstavlja meritorne odločitve, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v že pravnomočno razsojeno stvar.
Sodišče je A. A. glede spornih vprašanj o pravni veljavnosti oporoke že napotilo na pravdo, pa možnosti njihove razrešitve pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka ni izkoristila. Ker ponovna izdaja napotitvenega sklepa povzroča neutemeljen zastoj v postopku ter krši pravico dedičev do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče izpodbijani sklep razveljavilo tudi glede odločitve o napotitvi na pravdo s tožbenim zahtevkom na razveljavitev in/oziroma ničnost oporoke.
dve odpovedi - nezakonitost odpovedi - pravni interes za tožbo - sodno varstvo - pravnomočno razsojena stvar
Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Sodišče prve stopnje je odpoved utemeljeno presojalo po vsebini, pri čemer je pravilno kot bistveno izpostavilo dejstvo, da je tožniku delovno razmerje pri toženki dne 4. 5. 2020 prenehalo. Po tem datumu učinkujoča (druga) odpoved nima pravnih učinkov (je nezakonita), saj delovnega razmerja, ki ne obstaja več, ni mogoče (ponovno) odpovedati.