ZSReg člen 5, 5/2-5, 11, 11/2, 34, 34/1-1. ZIZ člen 165, 239. ZPP člen 360. ZNP-1 člen 42.
vpis v sodni register - začasna odredba - obremenitev poslovnega deleža - zaznamba sklepa o zavarovanju - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Sklep o vpisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža učinkuje zoper imetnico poslovnega deleža, ki je tožena stranka v pravdni zadevi. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg in smiselne uporabe 165. člena v zvezi s 239. členom ZIZ se zaznamba sklepa o začasni odredbi vpiše v sodni register. Pri tem pa registrsko sodišče po 1. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg presoja le, ali utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listin, ki so podlaga za vpis. Po sklepu o začasni odredbi se zavarovanje odreja z zaznambo v sodnem registru v korist upnika (tožeče stranke) po začasni odredbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - pravno pomembna dejstva - dokazi
Dolžnik mora v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik ne izpolni zahteve po uveljavljanju pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.
dokaz z izvedencem - odlagališče odpadkov - trditvena in dokazna podlaga - sporna podlaga in višina zahtevka
Iz nobene okoliščine ni razvidno, da angažirani izvedenec ni razpolagal z zadostnim strokovnim znanjem in izkušnjami. Drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je angažiranemu izvedencu utemeljeno sledilo, saj je svoje delo (op. ob pomanjkljivi dokumentaciji, ki je tožnica izvedencu ni zagotovila) opravil tako, da je logično, razumljivo in preverljivo.
Tožnica upoštevaje razloge izpodbijane sodbe tako ni izkazala že višine svoje terjatve (višine upravičenih stroškov za zapiranje odlagališča odpadkov in obratovanje v času zapiranja ter monitoringa).
Tudi, če bi bili toženki po ZVO-1 dolžni in odgovorni za sanacijo okoljske škode, je torej povsem nepojasnjeno, zakaj naj bi bili navedeno dolžni storiti na način, da je to storil upravljalec, ki mu je tožnica plačala za toženki in se sedaj želi od toženk regresirati.
Nikjer iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da sta toženki zavezani za sanacijo odlagališča, ampak je njena vsebina drugačna, in sicer, da toženki nista zavezani po splošnem načelu ZVO-1. Hkrati je dodano, da je po Uredbi o odlagališčih odpadkov, njenih predhodnicah in upoštevaje še izdano okoljevarstveno dovoljenje iz leta 2018 to obveznost upravljalca. Podlaga za konkretni tožbeni zahtevek bi bila lahko le pogodbena (npr. v ustreznem aktu o razdružitvi občin, v sklenjeni pogodbi med novonastalimi občinami, ipd...), vendar tožnica takšne podlage ni zatrjevala oziroma zatrjevane pogodbene podlage za plačilo konkretne terjatve ni izkazala.
Upoštevajoč dejstvo, da je toženka tožnici za sporni mesec odrekla priznanje denarne socialne pomoči zaradi krivdnega razloga, je sodišče pravilno ugotovilo, da prvostopni organ pri obravnavanju tožničine vloge neutemeljeno ni postopal po 35. členu ZSVarPre. Določilo prvega odstavka 29. člena ZSVarPre določa, da v primeru, ko je od nastanka krivdnega razloga po 11. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre pa do vložitve vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev (2. 7. 2020) preteklo že več kot 6 mesecev, krivdni razlog po preteku 6 mesecev ne predstavlja več razloga za odklonitev priznanja pravice do denarne socialne pomoči, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike. Da bi do sklenitve dogovora lahko prišlo, mora biti upravičenec k temu primarno pozvan. Ker je nesporno ugotovljeno, da je izostal poziv tožnici k sklenitvi tovrstnega sporazuma o aktivnem reševanju njene socialne problematike, je sodišče pravilno tolmačilo obravnavane določbe ZSVarPre in jih glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo.
URS člen 26, 26/1. ZPP člen 105, 269, 269/4, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-11. ZDOdv člen 2.
stečajni postopek - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - ravnanje stečajnega sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - prepozna pripravljalna vloga - zastopanje države - Državno odvetništvo - pooblastilo za zastopanje - podpis vloge - nečitljiv podpis
Sodnica in stečajni upravitelj nista ravnala v nasprotju s pravnimi pravili, zato protipravnost, kot ena izmed odškodninskih predpostavk, ni podana.
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravočasnosti vložene vloge utemeljeno zaključilo, da je tožnik v zadnji pripravljalni vlogi navajal nova dejstva, ki bi jih lahko brez svoje krivde navedel že prej in s tem zatrjeval povsem novo podlago za odškodninsko odgovornost države. Ta pa je bila za toženko brez dvoma presenečenje. Dodatna odškodninska podlaga bi zavlekla spor, potrebna bi bila tudi preložitev naroka. Konkretna pripravljalna vloga tožnika, vložena neposredno na prvem naroku za glavno obravnavo, zato ni bila pravočasna.
ZPIZ-2 člen 169, 170, 170/2, 178, 178/2.. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
ugotavljanje invalidnosti - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ima za udeležbo v postopku pravni interes v tem, da se breme plačevanja za zavarovanca prevali na toženo stranko. Zavarovanec je namreč v bolniškem staležu in tožeča stranka zanj plačuje nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo. Njen interes je torej v tem, da se sedaj zavarovancu priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja in da se na tej podlagi finančno breme (plačevanje nadomestila) prevali na toženo stranko. Gre torej za povsem ekonomski interes. Kot to izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku je stranski udeleženec kot stranka v upravnem postopku lahko le pravni interesent – tisti, ki uveljavlja ali varuje kakšno svojo pravno korist (interes). Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno ali moralno korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal upravni postopek v določeni upravni stvari, je lahko le dejanski interesent, vendar ne more biti stranka v tem postopku.
ZPP člen 243.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1.. ZZDej člen 1.
pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Za priznanje pravice do zdravljenja v tujini je med drugim bistveno, da zavarovanec izbere metodo zdravljenja, ki je priznana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Torej le storitve v mejah z zakonom in podzakonskih predpisih določenih standardov. Nepriznano in neverificirano eksperimentalno zdravljenje ni del medicinsko priznanih metod zdravljenja, zato se ne šteje za zdravljenje v smislu 2. alineje 2. točke 1. odst. 23. člena ZZVZZ. Za izvajanje zdravstvene dejavnosti se v skladu s 1. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) štejejo le ukrepi in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in uporabi medicinske tehnologije uporabljajo zdravstveni delavci pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in poškodovancev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje - izvedenec - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti poleg dejstva, da gre za zlom velikih kosti, izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to pa je, da se v primeru, ko ni opravljenega operativnega posega, zdraviliško zdravljenje lahko odobri le v primeru, če gre za težjo, a popravljivo funkcionalno prizadetost. Omenjeno pa se lahko nanaša zgolj na poškodbo, torej na zlom obeh krakov sramne kosti, nikakor pa ne na ostale tožničine zdravstvene težave, ki jih v izvedenskem mnenju omenja izvedenec.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vročitev plačilnega naloga dolžniku na podlagi obvestila Pošte o opravljeni vročitvi. To obvestilo je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - litispendenca - spremenjene okoliščine - sklep o začasni odredbi izdan pred uvedbo pravdnega postopka
Določba 160. člena DZ v povezavi s 161. členom istega zakona pooblašča sodišče, da tudi po uradni dolžnosti izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po določbi 6. člena ZNP-1 mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok oz. oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. V tovrstnih zadevah lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, ki jih niso predlagali. Gre za očitno razliko s pravdnim postopkom.
Za presojo o tem, ali o identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek, oz. je bilo o njej že pravnomočno odločeno (vprašanje litispendence), sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe.
DZ v 166. členu določa, da mora biti v primerih, če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi, ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Rok se šteje od vročitve sklepa stranki. Predhodna seznanitev stranke z izdano začasno odredbo in njeno vsebino je nujna, saj šele na njeni podlagi izve/sklepa o vsebini predloga/tožbe, ki jo mora vložiti.
V okoliščinah, ko otrok izkazuje tako močan odpor do očeta, da niti noče obiskovati šole na območju, kjer oče živi, saj noče – kljub posredovanju strokovnih oseb – izstopiti iz avta, je odločitev pravilna. Morebitno siljenje otroka bi lahko imelo vpliv na njegovo psihično zdravje. Temu pritrjuje več zapisov o poteku stikov pod nadzorom pristojnega CSD. Tudi ti kažejo na otrokovo odločno odklanjanje očeta, saj otrok kljub posredovanju strokovnih delavcev iz avta noče izstopiti in na trenutke deluje agresivno.
Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - dejansko stanje - izvedensko mnenje - zdravila
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr).
Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta bila opravljena kot enovito procesno dejanje na enem naroku, o katerem je bil napravljen zgolj en zapisnik o glavni obravnavi, zatorej ni šlo za opravo dveh povsem ločenih narokov, kar bi terjalo priznanje nagrade za dve odvetniški opravili.
Stroški bančnih nadomestil, ki so stranki nastali zaradi plačila stroškov izvedenca in odvetnika, ter stroški prevoda dokumentov (stranka je v skladu z določilom 104. člena ZPP dolžna vloge vlagati v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi) in strošek notarke, ki je tožeči stranki nastal zaradi notarske overitve prevoda, so tožeči stranki nastali med pravdnim postopkom in zaradi pravdnega postopka; predstavljajo potrebne izdatke.
V skladu z drugim odstavkom 86. člena ZPP sme stranka, ki ima pooblaščenca, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prisotnost tožnice na naroku nepotrebna, neutemeljen.
začasna nezmožnost za delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je že invalidska komisija ugotovila, da tožnik dela, ki ga je predhodno opravljal, zaradi svojih zdravstvenih težav ne zmore več opravljati. V izogib nadaljnjemu slabšanju zdravstvenega stanja, so mu bile priznane stvarne omejitve in časovna razbremenitev. Le-te bi mu kljub opravljanju dela ohranjale zdravstveno stanje ter preprečevale njegovo poslabšanje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik glede na preostalo delovno zmožnost skladno z izvedenskim mnenjem v spornem obdobju takšno delo zmogel. Zaradi navedenega ne more biti ključno zatrjevanje tožnika, da še naprej opravlja delo, ki mu je povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja.
splošni skupni del - nedokončana etažna lastnina - nasprotni udeleženci - sodni izvedenec - geodetska storitev - elaborat za evidentiranje sprememb - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Okoliščina, da sta bili parceli ob izdaji izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe, za odločitev ni pravno odločilna.
obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru med drugim zatrjeval, da z upnikom ni poslovno sodeloval in ni bil v pogodbenem razmerju, da ni podana pasivna legitimacija dolžnika, da upniku ni dolžan poravnati zahtevanega zneska, saj za to ne obstoji temelj, da je neutemeljen zahtevek. S temi trditvami je dolžnik obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8/1.
atrakcija pristojnosti - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - več tožencev - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - restriktivna razlaga izjem
Ključno za uporabo prvega odstavka 8. člena Uredbe Bruselj I Bis je, da gre za postopek z več toženimi osebami. V konkretnem primeru pa je tožena le ena stranka.
O odmeri invalidske pokojnine je že bilo pravnomočno odločeno, to pa pomeni, da o isti upravni stvari ni mogoče ponovno odločati. Tožena stranka je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine pravilno zavrgla.
OZ člen 171, 239, 349. ZPP člen 254, 254/2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 24, 24/1.
gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - čiščenje komunalnih odpadnih voda - javno kanalizacijsko omrežje - čistilna naprava - presežne količine - skrajna skrbnost - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zastaranja - poslovna odškodninska odgovornost - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tako nasprotovanje izvedenskemu mnenju ne pomeni, da tožeča stranka ni zahtevala njegove dopolnitve oziroma da to ni bilo niti potrebno. Ker je tožeča stranka trdila, in to podkrepila z mnenjem svojega strokovnega pomočnika, da je izračun negotovosti mogoč, je s tem vzbudila dvom v pravilnost mnenja izvedenca. Sodišče prve stopnje bi zato te pripombe tožeče stranke moralo posredovati izvedencu, da se do njih opredeli in mnenje na ta način dopolni oziroma bi ga sodišče prve stopnje moralo neposredno zaslišati. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni odgovorilo na pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje, da je dokaz z izvedencem ostal nepopoln (ni bil izveden v celoti) in zato ni bil izveden skladno z določbo drugega odstavka 254. člena ZPP.
Tako je obveznost tožene stranke tudi, da kot upravljavec kanalizacijskega sistema pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja odpadne vode, upošteva količino in sestavo odpadne vode, za katero je s predpisi predvideno, da se v kanalizacijski sistem odvaja. To svojo obveznost splošnega pomena, mora tožena stranka izvajati v okviru standarda skrajne skrbnosti, saj gre za upravljanje javnega dobra s ciljem varstva okolja. Od pravilnega načrtovanja in delujočega kanalizacijskega sistema je namreč odvisno tako preprečevanje onesnaženja oziroma škodljivih vplivov na okolje na sploh kot preprečevanje nezadostnega čiščenja odpadne vode, če bi preko kanalizacije odpadna voda nekontrolirano pritekala v čistilno napravo in s tem zmanjševala učinek njenega delovanja. Obveznost tožeče stranke ob tem gotovo ni nepomembna, saj ji je zaupana gospodarska javna služba izvajanja čiščenja komunalne odpadne vode (upravljanja čistilne naprave), zato v njeno sfero sodijo vse obveznosti, ki se nanašajo na ta del, ki v naravi predstavlja zaključek kanalizacijskega sistema.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti - domneve o pogojih izpodbojnosti - dokazovanje insolventnosti - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo
Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu III Ips 62/2015 z dne 31. 8. 2016, kot že predhodno navedeno, zavzelo stališče (15. točka obrazložitve), da tožeča stranka v primeru izkazane domnevne baze (ob sklicevanju na domnevo) subjektivnega pogoja izpodbojnosti, svoje insolventnosti (oz. insolventnosti stečajnega dolžnika) ne rabi dokazovati, lahko pa upnik neobstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti dokazuje tudi z dokazovanjem, da dolžnik ni bil insolventen. V tej zvezi pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi sicer ne vidi prepričljivega argumenta za pravilnost sklepanja, da izkazanost domnevne baze subjektivnega pogoja izpodbojnosti hkrati izkazuje tudi obstoj same insolventnosti stečajnega dolžnika in da le-te tožeča stranka v teh primerih ne bi bila dolžna posebej zatrjevati in dokazovati. Edini primer, v katerem bi bilo tovrstno trditveno/dokazno breme stranke olajšano, so domneve insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, za tak primer pa v obravnavanem gospodarskem sporu ne gre.