Trditve o slabem likvidnostnem in premoženjskem stanju prvotožene stranke, o tem da prvotožena stranka nejudikatne terjatve tožniku noče plačati ter o govoricah, da prvotožena stranka namerava ustanoviti novo gospodarsko družbo, ki bi zaposlila vse njene igralce, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavljajo trditev, iz katerih bi izhajalo aktivno ravnanje prvotoženca v smeri zmanjševanja njegovega premoženja. Pri tem pritožbeno ponovno izpostavljen obstoj likvidnostnih težav prvotožene stranke lahko, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, utemeljuje le objektivno nevarnost za uveljavitev terjatve, ne pa subjektivne (aktivnega ravnanja dolžnika v smeri zmanjševanja njegovega premoženja), ki se v zvezi z zavarovanjem denarne terjatve zahteva.
S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - dejansko stanje - izvedensko mnenje - zdravila
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr).
tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo služnosti - motenje posesti služnosti - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - vložitev zahteve po poteku roka
Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
Roka iz 32. člena SPZ zasledujeta načelo hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. V tovrstnih zahtevkih gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Bistvenega pomena je, da je tožba vložena znotraj rokov, določenih v prej citiranem členu.
Vzrok strahu predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, nasilna ravnanja in vedenjski vzorci nasprotnega udeleženca v odnosu do predlagateljice ter možnost izvajanja nadaljnjega nasilja nad predlagateljico preko otroka, v tej zadevi, v kateri se ne odloča o ukrepih zaradi preprečevanja nasilja nad predlagateljico, temveč se odloča o tem, kakšni stiki mld. A. A. z njenim očetom bi bili v njeno največjo korist zaradi spremenjenih okoliščin, ki so posledica dalj časa trajajoče (vse od meseca maja 2019) odsotnosti stikov mld. A. A. z očetom zaradi dogodkov in nasprotnemu udeležencu izrečenih ukrepov, ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niti niso izpodbijane, temeljijo pa tudi na navedbah in izpovedi same predlagateljice, da ni zaslediti, da bi bil nasprotni udeleženec nasilen tudi do mld. A. A., niso pravno odločilna dejstva.
ZSReg člen 13, 13/2, 17, 17/1, 36, 36/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vpis spremembe družbenikov v sodni register - vpis sprememb pri poslovnih deležih - vpis spremembe osnovnega kapitala - vrstni red obravnavanja zadeve - izjema od splošnega pravila - začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža - deklaratorna narava vpisa v sodni register - obrazloženost odločbe - nezmožnost preizkusa odločbe
Registrsko sodišče lahko odstopi od odločanja po vrsti, kot je zadeve prejelo, če za to obstajajo posebne okoliščine, vendar mora biti tak odstop posebej obrazložen. Če je določeno neko pravilo z izjemo, je potrebno v primeru obstoja take izjeme, le-to tudi ustrezno pojasniti in utemeljiti.
Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.
povračilo prevoznih stroškov - najkrajša pot - nekategorizirana pot
Kljub zakonski dikciji, da se prevozni stroški povrnejo za najkrajšo razdaljo od doma do najbližje zdravstvene ustanove, 41. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabljati le ob goli jezikovni razlagi. Še manj je mogoče pristajati na zapolnjevanje pravnega standarda najkrajše razdalje s tako absurdno argumentacijo, za katero se zavzema pritožba. Ta v okoliščinah obravnavanega primera ni sprejemljiva iz varnostnih razlogov, saj del poti poteka celo po nekategorizirani gozdni poti. Popolnoma nesprejemljivo je toženkino stališče, da uporaba delno makadamske in gozdne poti ne pomeni, da ni primerna za uporabo, saj povsem zanemarja element varne vožnje po nekategorizirani gozdni poti. Je v nasprotju z pisnim pojasnilom Direkcije RS za infrastrukturo, ki o uporabi najkrajše poti na relaciji A. - B. izrecno navaja, da poteka tudi po makadamskih javnih in gozdnih cestah, ki niso primerne za vsakodnevno varno uporabo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 40, 49.
stroški in nagrada sodnega cenilca - pripombe na cenitveno poročilo - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Bistvo pritožnikove pritožbe je nestrinjanje z opravljeno cenitvijo, kar pa ne prestavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov sodnemu cenilcu, saj mu je le-te mogoče odreči le v primeru, v kolikor ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev.
ZDR-1 člen 4.. ZMEPIZ-1 člen 80, 80/6.. ZDoh-2 člen 35.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - obstoj elementov delovnega razmerja - davčni inšpekcijski postopek - samostojni podjetnik posameznik - pravica do izjave
Drži sicer razlogovanje toženca, da je zavezanost za plačilo prispevkov esencialna sestavina obstoja delovnega razmerja in bistven pogoj za obstoj lastnosti zavarovanca, vendar je iz odločb FURS z dne 9. 6. 2016 in 22. 2. 2017 razvidno, da je bilo v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora glavnina dokazovanja usmerjena v ugotavljanje ali narava opravljenega dela kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz 35. člena ZDoh-2. Elementi delovnega razmerja so bili upoštevani v obsegu in skladno s kriteriji, ki obvladujejo davčni postopek in davčno zakonodajo, ti pa lahko ali pa ne izkazujejo identiteto z elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1. Ključno je, da se ZMEPIZ-1 navezuje na pojem delovnega razmerja, kot ga določa ZDR-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti - domneve o pogojih izpodbojnosti - dokazovanje insolventnosti - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo
Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu III Ips 62/2015 z dne 31. 8. 2016, kot že predhodno navedeno, zavzelo stališče (15. točka obrazložitve), da tožeča stranka v primeru izkazane domnevne baze (ob sklicevanju na domnevo) subjektivnega pogoja izpodbojnosti, svoje insolventnosti (oz. insolventnosti stečajnega dolžnika) ne rabi dokazovati, lahko pa upnik neobstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti dokazuje tudi z dokazovanjem, da dolžnik ni bil insolventen. V tej zvezi pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi sicer ne vidi prepričljivega argumenta za pravilnost sklepanja, da izkazanost domnevne baze subjektivnega pogoja izpodbojnosti hkrati izkazuje tudi obstoj same insolventnosti stečajnega dolžnika in da le-te tožeča stranka v teh primerih ne bi bila dolžna posebej zatrjevati in dokazovati. Edini primer, v katerem bi bilo tovrstno trditveno/dokazno breme stranke olajšano, so domneve insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, za tak primer pa v obravnavanem gospodarskem sporu ne gre.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - navedbe v predlogu - trdtiveno in dokazno breme
Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo. Sodišče skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.
OZ člen 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
očitek protispisnosti - napačna dokazna ocena
Pritožbene trditve glede ″nasprotij med izvedenimi dokazi in ugotovitvami sodišča‶ po vsebini ne predstavljajo protispisnosti, saj se z njimi kritizira ugotovitve sodišča, katere je sodišče sprejelo na podlagi dokazne presoje. Takšne trditve pa predstavljajo trditve o zmotni dokazni oceni.
ZSReg člen 5, 5/2-5, 11, 11/2, 34, 34/1-1. ZIZ člen 165, 239. ZPP člen 360. ZNP-1 člen 42.
vpis v sodni register - začasna odredba - obremenitev poslovnega deleža - zaznamba sklepa o zavarovanju - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Sklep o vpisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža učinkuje zoper imetnico poslovnega deleža, ki je tožena stranka v pravdni zadevi. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg in smiselne uporabe 165. člena v zvezi s 239. členom ZIZ se zaznamba sklepa o začasni odredbi vpiše v sodni register. Pri tem pa registrsko sodišče po 1. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg presoja le, ali utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listin, ki so podlaga za vpis. Po sklepu o začasni odredbi se zavarovanje odreja z zaznambo v sodnem registru v korist upnika (tožeče stranke) po začasni odredbi.
dokaz z izvedencem - odlagališče odpadkov - trditvena in dokazna podlaga - sporna podlaga in višina zahtevka
Iz nobene okoliščine ni razvidno, da angažirani izvedenec ni razpolagal z zadostnim strokovnim znanjem in izkušnjami. Drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je angažiranemu izvedencu utemeljeno sledilo, saj je svoje delo (op. ob pomanjkljivi dokumentaciji, ki je tožnica izvedencu ni zagotovila) opravil tako, da je logično, razumljivo in preverljivo.
Tožnica upoštevaje razloge izpodbijane sodbe tako ni izkazala že višine svoje terjatve (višine upravičenih stroškov za zapiranje odlagališča odpadkov in obratovanje v času zapiranja ter monitoringa).
Tudi, če bi bili toženki po ZVO-1 dolžni in odgovorni za sanacijo okoljske škode, je torej povsem nepojasnjeno, zakaj naj bi bili navedeno dolžni storiti na način, da je to storil upravljalec, ki mu je tožnica plačala za toženki in se sedaj želi od toženk regresirati.
Nikjer iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da sta toženki zavezani za sanacijo odlagališča, ampak je njena vsebina drugačna, in sicer, da toženki nista zavezani po splošnem načelu ZVO-1. Hkrati je dodano, da je po Uredbi o odlagališčih odpadkov, njenih predhodnicah in upoštevaje še izdano okoljevarstveno dovoljenje iz leta 2018 to obveznost upravljalca. Podlaga za konkretni tožbeni zahtevek bi bila lahko le pogodbena (npr. v ustreznem aktu o razdružitvi občin, v sklenjeni pogodbi med novonastalimi občinami, ipd...), vendar tožnica takšne podlage ni zatrjevala oziroma zatrjevane pogodbene podlage za plačilo konkretne terjatve ni izkazala.
začasna nezmožnost za delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je že invalidska komisija ugotovila, da tožnik dela, ki ga je predhodno opravljal, zaradi svojih zdravstvenih težav ne zmore več opravljati. V izogib nadaljnjemu slabšanju zdravstvenega stanja, so mu bile priznane stvarne omejitve in časovna razbremenitev. Le-te bi mu kljub opravljanju dela ohranjale zdravstveno stanje ter preprečevale njegovo poslabšanje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik glede na preostalo delovno zmožnost skladno z izvedenskim mnenjem v spornem obdobju takšno delo zmogel. Zaradi navedenega ne more biti ključno zatrjevanje tožnika, da še naprej opravlja delo, ki mu je povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja.
Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta bila opravljena kot enovito procesno dejanje na enem naroku, o katerem je bil napravljen zgolj en zapisnik o glavni obravnavi, zatorej ni šlo za opravo dveh povsem ločenih narokov, kar bi terjalo priznanje nagrade za dve odvetniški opravili.
Stroški bančnih nadomestil, ki so stranki nastali zaradi plačila stroškov izvedenca in odvetnika, ter stroški prevoda dokumentov (stranka je v skladu z določilom 104. člena ZPP dolžna vloge vlagati v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi) in strošek notarke, ki je tožeči stranki nastal zaradi notarske overitve prevoda, so tožeči stranki nastali med pravdnim postopkom in zaradi pravdnega postopka; predstavljajo potrebne izdatke.
V skladu z drugim odstavkom 86. člena ZPP sme stranka, ki ima pooblaščenca, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prisotnost tožnice na naroku nepotrebna, neutemeljen.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 226, 226/3, 238f, 238f/1, 267.
začasna sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo
Na podlagi začasne sodne poravnave kot izvršilnega naslova ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe o nadomestitvi odpadlih stikov, zato predlagatelj ni mogel uspeti s svojim predlogom. Predlagatelj bi moral na podlagi začasne sodne poravnave vložiti ustrezen predlog za izvršbo.
Upoštevajoč dejstvo, da je toženka tožnici za sporni mesec odrekla priznanje denarne socialne pomoči zaradi krivdnega razloga, je sodišče pravilno ugotovilo, da prvostopni organ pri obravnavanju tožničine vloge neutemeljeno ni postopal po 35. členu ZSVarPre. Določilo prvega odstavka 29. člena ZSVarPre določa, da v primeru, ko je od nastanka krivdnega razloga po 11. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre pa do vložitve vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev (2. 7. 2020) preteklo že več kot 6 mesecev, krivdni razlog po preteku 6 mesecev ne predstavlja več razloga za odklonitev priznanja pravice do denarne socialne pomoči, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike. Da bi do sklenitve dogovora lahko prišlo, mora biti upravičenec k temu primarno pozvan. Ker je nesporno ugotovljeno, da je izostal poziv tožnici k sklenitvi tovrstnega sporazuma o aktivnem reševanju njene socialne problematike, je sodišče pravilno tolmačilo obravnavane določbe ZSVarPre in jih glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo.