podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - kumulacija odgovornosti - soprispevek - stroj za cepljenje drv - dejansko stanje - izpoved priče
Poleg objektivne odgovornosti obeh upravljalcev nevarne stvari je tako podana tudi njuna subjektivna odgovornost, saj sta oba opustila potrebne varnostne ukrepe oziroma se s pravilnim delovanjem cepilca pred uporabo nista seznanila, pa bi se kot upravljalca nevarne stvari morala. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se morala oba zavedati, da je delo na način, da ročico sekire cepilca sproža nekdo drug in ne on sam, medtem ko drugi na delovni mizi namešča panj za razcep, zelo nevarno. Ob kumulaciji objektivne in subjektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovo odgovornostjo oziroma njegovim prispevkom, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tudi tožnik glede na okoliščine konkretnega primera v enakem obsegu soprispeval k nastali škodi (prvi odstavek 131. člena OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - pooblastilo za podajo odpovedi
Pritožba s sklicevanjem na prvi odstavek 25. člena Pravilnika, po katerem delavci banke z referentskimi podpisi potrjujejo pravilnost izvedbe postopka in točnosti podatkov v dopisih, listinah ali elektronskih medijih, neutemeljeno vztraja, da je pisno opozorilo z dne 14. 2. 2020 neveljavno, ker ni podpisano. Sodišče prve stopnje te okoliščine ob ugotovitvah, da je na pisnem opozorilu jasno navedeno, kdo je pošiljatelj (toženka) in kdo naslovnik (tožnik), ter da ga je tožniku izročil nadrejeni delavec (kar je tožnik v izpovedi potrdil), pravilno ni štelo kot odločilne, odsotnost podpisa na pisnem opozorilu pa tudi ne pomeni, da ni bilo dano v pisni obliki, kot to določa prvi odstavek 85. člena ZDR-1.
delno zavrženje tožbe - razporeditev na ustrezno delo - kršitev pravic iz delovnega razmerja - ustrezno delovno mesto
Utemeljenost dajatvenega zahtevka za zagotavljanje dela izhaja iz ugotovljene dolžnosti toženke iz določbe prvega odstavka 43. člena ZDR-1, ki zahteva, da delodajalec delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055836
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, … Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055807
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 18, 18/2.
krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - prebivališče otroka - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - posebna krajevna pristojnost - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba krajevne pristojnosti po vložitvi tožbe
Nasprotna udeleženka in otroci imajo prijavljeno stalno bivališče na območju sodišča prve stopnje, zato je podana krajevna pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNP-1 in prvega odstavka 13. člena ZNP-1.
Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-1. Upnik v predlogu trdi, da B. B. in A. A. že bivata pri njem od 20. 2. 2022. To dejstvo potrjuje s stopnjo verjetnosti elektronsko sporočilo CSD in zapisnik CSD. Iz teh listin izhaja, da se nasprotna udeleženka strinja, da se B. B. dodeli v varstvo in vzgojo upniku, iz poročila CSD pa je moč tudi smiselno razbrati, da A. A. biva pri upniku. Tudi druge listine, npr. Obvestilo o predkazenskem postopku Policijske uprave Novo mesto, ne potrjujejo teze sodišča prve stopnje, da bo sodišče iz območja, kjer ima nasprotna udeleženka začasno bivališče oziroma so imeli (imajo) otroci začasno bivališče, lahko lažje izvedlo postopek oziroma da bi bilo takšno postopanje v interesu otrok na podlagi 6. člena ZNP-1. Prav nasprotno. Vložen je predlog za začasno odredbe, v katerem se zatrjuje huda ogroženost otrok, predloženi so tudi dokazi, zato je naloga sodišča, da takoj ugotovi, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so otroci ogroženi iz razlogov, ki jih navaja upnik, in če je temu tako, mora sodišče prve stopnje zaradi varstva koristi otrok takoj izdati začasno odredbo, s katero bo mogoče doseči začasno varstvo koristi otrok.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist
Po povedanem pritožba torej nima prav, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno protipravno premoženjsko korist, ki si jo je takrat še mld. L. M. pridobil s tem kaznivim dejanjem v višini 2.069,59 EUR moralo znižati za znesek 145,00 EUR, kar predstavlja znesek poškodovanih in zaseženih bankovcev in še za znesek 50,00 EUR, kar je znesek, ki ga je mld. L. M. kot uslugo za zamenjavo poškodovanega za neoporečen denar izročil J. P., ki si je na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 50,00 EUR.
zapuščinski postopek - pritožbene novote v nepravdnem postopku - ugotovitev in varovanje pravic strank - uporaba določb pravdnega postopka - stroški zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev dedičev na pravdo
Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.
Vendar je v zvezi z novotami v tem zapuščinskem postopku treba upoštevati tudi, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove novote dopustne.
SZ-1 člen 29, 29/1. SPZ člen 33, 33/1, 67. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25, 25/1, 26, 26-10, 27, 27/1, 27/1-2.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - obračunavanje stroškov upravnika - obračun stroškov obratovanja - delitev stroškov obratovanja - delitev stroškov upravljanja
Dogovor o zmanjšanju obsega varovanja ni dogovor o vzpostavitvi varovanja.
Etažni lastniki po določilu prvega odstavka 29. člena SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločijo s soglasjem več kakor 3/4 lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le takrat, kadar gre za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojil v breme rezervnega sklada, je z določilom drugega odstavka istega člena potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
V sodni in ustavni praksi ter teoriji se navedena določila razlagajo glede vprašanja statusne oblike, v kateri se lahko opravlja zastopanje, in ki ga opredeljuje v četrtem odstavku 87. člena ZPP zapis ″tudi odvetniška družba‶ tako, da je ta edina pravno organizacijska (statusna) oblika, ki ima lahko status pooblaščenca v civilnih postopkih (kamor spada tudi nepravdni postopek). Samostojen podjetnik tako ni dovoljena statusna oblika zastopanja, ne glede na to, ali ima takšen samostojni podjetnik kot fizična oseba opravljen pravniški državni izpit oziroma ima takšnega opravljen njegov prokurist.
ZKP člen 83, 83/3, 148, 148/4. ZPPre člen 1, 7, 7/5, 9, 10.
privilegij zoper samoobtožbo - začetek kazenskega postopka - parlamentarna preiskava - osredotočenost suma - zaslišanje priče - zaslišanje obdolženca kot priče - izločitev dokazov
V obravnavanem primeru je bila (sedaj obdolžena) A. A. pred parlamentarno preiskovalno komisijo zaslišana kot priča. Sledeč nakazani praksi Ustavnega sodišča, je tudi Vrhovno sodišče (sodba I Ips 72/2004 z dne 21. 4. 2005) zavzelo stališče, da širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določbe tretjega odstavka 83. člena ZKP, ni upravičeno, saj so bile navedene določbe (o izločitvi) sprejete ravno zaradi posebnega položaja pooblastil policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, zbiranju dokazov in izvrševanju prisilnih ukrepov zoper osumljence in druge osebe v predkazenskem postopku.
ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68, 115.
spor majhne vrednosti - naloge upravnika - večstanovanjska stavba - poslovne stavbe in poslovni prostori
Vse obširne pritožbene navedbe, kako je tožena stranka kršila zakonsko dolžnost upravnika večstanovanjske zgradbe, ko izdanih računov za upravniške stroške za poslovna prostora, ni prefakturirala na solastnike poslovnih prostorov iz stanovanjskih objektov, kjer je tožena stranka upravnica in da je s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini vtoževanega zneska, se pokažejo kot neutemeljene, saj tožeča stranka svojega oškodovanja ne more graditi na zakonsko opredeljenih dolžnostih upravnika, ki upravnika zavezujejo glede stanovanjske zgradbe, kjer je upravnik, kot pravilno zaključi sodišče prve stopnje, temveč bi v okoliščinah konkretnega primera morala tožeča stranka izkazati pravno poslovni temelj za prefakturiranje upravniških stroškov na toženo stranko in za to, da bi tožena stranka nato te stroške prefakturirala na etažne lastnike iz zgradb, kjer je upravnik.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vročitev tožbe v odgovor - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog nepravilne vročitve, kar pa ni in ne more biti upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nepravilna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Okoliščin, ki jih toženec navaja kot razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo namreč ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo, ki bi se pripetila stranki. Če bi se toženčeve trditve izkazale za resnične (nepravilna vročitev), bi šlo za napako izven toženčeve sfere, na katero ni imel vpliva. Ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje konkretne kršitve nepravilne vročitve tožbe v odgovor je tako le pritožba zoper izdano zamudno sodbo.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnino - sklep o poplačilu - prednostno poplačilo - terjatve delavcev
Vse terjatve iz 1. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (terjatve, ki so zapadle več kot eno leto za nazaj) pa zgolj po času pridobitve zastavnih pravic.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00056128
ZMed člen 58. OZ člen 131, 147.
odškodninska odgovornost direktorja - mediji - konkurenca - soglasje ministrstva - izdaja soglasja - zamuda - prenos poslovnega deleža - soglasje za pridobitev poslovnega deleža - predpostavke civilnega delikta - teoriji o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - protispisnost - zmotna presoja dokazov
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni moč govoriti.
Pritožba na več mestih opozarja na napačno dokazno presojo. Protispisnost pa pomeni napako pri tehničnem prenosu izpovedb oz. vsebine zapisnikov o njihovih izpovedbah. Če nasprotje ne nastane pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pri katerem se sodišče še ni vrednostno opredelilo, temveč je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene.
Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje na obstoječe stvarnopravne položaje. Ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente po 32. členu ZZK-1 oziroma 23. členu SPZ.
V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave glede razpolaganja s to pravico oziroma dovolitve vpisa v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika).
vročitev sodbe - osebno vročanje - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - štetje rokov - prepozna pritožba
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.
ZPP člen 316, 316/1, 453a, 453a/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - obrazložen odgovor na tožbo - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - vročitev dopolnitve tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - odsotnost odgovora - fikcija pripoznave zahtevka - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Z vložitvijo obrazloženega ugovora sodišče sklep o izvršbi razveljavi, zato se predlog za izvršbo šteje kot tožba, obrazložen ugovor pa se šteje kot odgovor na tožbo.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da izdaja sodbe na podlagi pripoznave v postopku, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ker je dolžnik (toženec) vložil ugovor, ni mogoča, ker je toženec že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotoval.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dedičevi dediči - ustanovitev dedne pravice v korist pokojnega dediča
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je neutemeljen, saj obravnavano premoženje ni premoženje A. A., ampak tistih, ki so bili razglašeni za njene dediče.
Pritožba zmotno meni, da je bilo pritožnici naloženo dokazovanje negativnih dejstev. Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno. Toženka bi morala navesti prepričljive in konkretne okoliščine o razlogih za neprejem obvestila, kot npr. da imajo dostop do njenega hišnega predalčnika tudi druge osebe in podobno. Nenazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da so se vsa pisanja v tem postopku pritožnici vročala s fikcijo vročitve. Očitno gre za ustaljen način toženkinega prejemanja pošte, zato je še toliko bolj neprepričljiv pritožbeni ugovor o neprejemu obvestila.