Tudi pri razrešitvi oziroma spremembi upravitelja zapuščine gre za ukrep zavarovanja zapuščine, v kolikor upravitelj zapuščine krši odločbo sodišča, s katero je bil postavljen in povzroča škodo, da se zmanjšuje vrednost zapuščine.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - prenos terjatve na novega upnika - delni prenos - pogodba o odstopu terjatve - notarsko overjena pogodba - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - več upnikov
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za vstop pritožnice v postopek oprlo na stališče, da možnost, da bi novi upnik v postopek vstopil poleg prvotnega upnika, v zakonu ni predvidena, saj tretji odstavek 24. člena ZIZ določa, da novi upnik v izvršbo vstopi namesto prvotnega upnika. Takšna razlaga je preozka. Zgolj dejstvo, da tretji odstavek 24. člena ZIZ ne ureja izrecno vstopa v postopek v primeru prenosa dela (deljive) terjatve, ki je predmet izvršbe, še ne pomeni, da ga ne dopušča. S prehodom dela terjatve, ki je predmet izvršbe, na novega upnika nanj v celoti preide materialnopravno upravičenje do prejema poplačila tega dela terjatve, materialnopravno upravičenje prvotnega upnika do prejema poplačila prenesenega dela terjatve in s tem njegova aktivna legitimacija za vodenje postopka izvršbe za poplačilo tega dela terjatve pa s prehodom tega dela terjatve na novega upnika preneha. Glede izterjave dela terjatve, ki je prešel nanj, tako novi upnik v izvršilni postopek ne vstopi poleg prvotnega upnika, ampak namesto njega, prvotni upnik pa položaj upnika obdrži le glede neprenesenega preostanka terjatve.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov
Tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
pravice iz invalidskega zavarovanja - pravica do poklicne rehabilitacije
V obravnavanem primeru dokončen posamični upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o vtoževanih pravicah, sploh ni bil izdan. Zaradi neizpolnjene procesne predpostavke, določene v 63. členu ZDSS-1, pogoji za vsebinsko odločanje niso izpolnjeni. Pri tem ni relevantno, ali bi tožnik v postopku pred tožencem s takšno zahtevo sploh uspel glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je pri njem od 24. 2. 2020 dalje podana I. kategorija invalidnosti, do tedaj pa je bil invalid II. kategorije invalidnosti, na tej podlagi pa ni pridobil pravice do poklicne rehabilitacije, ki jo glede na starost edino lahko pridobi kot invalid II. kategorije invalidnosti, ne pa drugih pravic, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 627/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - kršitev ustavnih pravic
Ker je skladno z načelom formalne legalitete sodišče vezano na izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe ter da so neutemeljene dolžničine ugovorne navedbe, da se izvršilni naslov zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti in da so dolžnici v pomanjkanju razumne obrazložitve bile kršene ustavne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00062882
ZPP člen 285, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 134, 134/1, 134/2, 179.
zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odškodnina - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - materialno procesno vodstvo
Zaradi pomanjkljive dokazne ocene in pomanjkljivih razlogov o odločilnih dejstvih, je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je dokazna presoja glede ključnih pravno odločilnih dejstev zgolj površinska in do te mere pomanjkljiva ter nerazumljiva, da prvostopenjskega dokaznega zaključka o tem, da tožnik ni dokazal, da je bilo poškodovanje pnevmatik z žebljem storjeno (ravno) z ravnanjem toženca, zaenkrat ni mogoče preizkusiti kot pravno pravilnega.
Zagovornica v pritožbi sicer pravilno ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se ga očita pod 3. točko obtožnice, vendar to za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantno. Iz opisa dejanja pod 3. točko obtožnice ne izhaja, da bi pri tem dejanju sodeloval tudi obdolženi B., zaradi česar povzemanje dokazov, ki potrjujejo utemeljen sum storitve dejanja opisanega pod 3. točko obtožnice pri podaljšanju pripora zoper obdolženega B. ni potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056528
ZIZ člen 41, 41a. OZ člen 299, 378, 1019, 1019/3.
bančna garancija - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - obseg odgovornosti poroka - bianco menica - ničnost menice - menični spor - ugovori meničnega poroka - predlog za izvršbo na podlagi menice - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - zakonske zamudne obresti
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni imelo pravne podlage za odločanje o zahtevku na podlagi njegove poroštvene izjave, ker je tožeča stranka spor sprožila in ga vodila kot menični spor, na podlagi menice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi menice, ki je bila izdana za zavarovanje terjatve po Pogodbi o izdaji garancije. V dopolnitvi tožbe pa je svoj tožbeni zahtevek temeljila tudi na poroštvenih izjavah tožencev. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo – dopolnitvijo tožbe, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti. Možnost poplačila na podlagi menice pa ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi tudi druge oblike zavarovanja terjatve, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.
skrbništvo - izbira skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - želje varovanca - korist varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Pri izbiri skrbnika je potrebno upoštevati varovančeve želje, če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056524
ZFPPIPP člen 301, 301/8.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravdni postopek - uveljavljanje terjatve v pravdi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravna korist za vodenje pravde - pravni interes za pravdo - oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pravni interes za pritožbo - neposredna pravna korist - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v ugovoru po izteku roka podana dejstva niso takšna, da jih dolžnik ne bi mogel navesti že v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor (po izteku roka) na podlagi 56. člena ZIZ zavrže, je zato pravilen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055402
KZ-1 člen 7, 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/3, 91/4, 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 214, 214/1, 216, 216/1, 357, 357-4. Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (2019) preambula točka 24, 25. Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (2019) člen 3, 3/2, 3/3, 3/3-a, 5, 5-1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
izključitev protipravnosti - vdor v informacijski sistem - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - COVID-19
Sklicevanje na Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, UL EU št. 305/17 z dne 26. 11. 2019, ni pravilno. Varnostna pomanjkljivost sistema TETRA, ki ga za komunikacijo uporabljajo številni državni organi (policija, FURS, Sova, itd), ki sicer nikakor ni bil brez varoval, ne pomeni kršitve prava Unije. Opozorilo o varnostni pomanjkljivosti sistema ne opravičuje vdora v sistem, pa četudi zaradi preučevanja varnostne pomanjkljivosti sistema.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.. ZPP člen 286b.
začasna nezmožnost za delo - izvedensko mnenje - samostojni podjetnik - pravočasno grajanje kršitev
Bistveno za odločitev v sporni zadevi je, kakšne zdravstvene težave so podane pri tožniku in nadalje kakšnim obremenitvam je izpostavljen pri opravljanju svojega dela.
Kot izhaja iz prepričljivega izvedenskega mnenja, tožnik ni zmožen opravljati težka fizična dela v gradbeništvu. Zmožen pa je po 8 ur dnevno opravljati lažja dela. Tudi tožnik sam je izvedenki ob osebnem pregledu povedal, da opravlja le fizično lažja dela. Da opravlja le lažja fizična dela je navedel tudi ob rednem sistematskem pregledu leta 2019 svojemu pooblaščenemu zdravniku in ob tem dobil pozitivno spričevalo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Rok za plačilo sodne takse se je iztekel dne 22. 11. 2021 (ponedeljek). Ker je bilo s pritožbeno izpostavljenim sklepom z dne 26. 11. 2021 odločeno o dolžnikovem predlogu za taksno oprostitev, vloženem dne 23. 11. 2021, se navedeni sklep na dolžnost plačila sodne takse za ugovor ne more nanašati, saj glede na dikcijo prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) predlog z dne 23. 11. 2021 na dolžnost plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ne more vplivati, ker je bil vložen po izteku roka za njeno plačilo.
spor majhne vrednosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - poravnava - popust - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločanje o pravdnih stroških
Pritožbeni očitek, da tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku ni podala obrazloženega ugovora in da bi to moralo upoštevati sodišče prve stopnje v pravdnem postopku na način, da bi štelo, da je tožena stranka zaradi neobrazloženega ugovora pripoznala tožbeni zahtevek, je povsem neutemeljen in brez procesno pravne podlage. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da izvršilni in pravdni postopke tvorita celovit sodni postopek. Izvršilno sodišče skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odloča, če je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Če odloči, da je ugovor obrazložen, ravna skladno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, tako da sklep o izvršbi razveljavi in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu pravdnemu sodišču, ki predlog za izvršbo šteje kot tožbo. Z odstopom zadeve pristojnemu pravdnemu sodišču se postopek nadaljuje kot samostojni pravdni postopek, ki ni del izvršilnega postopka kot to zmotno trdi pritožba.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da dejstva, navedena v tožbi, v celoti utemeljujejo podredni tožbeni zahtevek, saj tožbene trditve kažejo na napako v volji tožnika pri sklenitvi služnostne pogodbe. Ker pa tudi tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo zgoraj navedenim dejstvom in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim pravilom, je sodišče izdalo sodbo, s katero je v celoti ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, saj nobene tožbene navedbe ne kažejo na to, da tožnik pri sklenitvi služnostne podobe ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zaradi prenehanja stvarne služnosti je tožniku treba omogočiti, da v zemljiški knjigi predlaga izbris s to sodbo ukinjene služnosti, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da v postavljenem roku 15 dni izstavi tožniku ustrezno listino, sicer takšno listino nadomesti ta pravnomočna sodba.
SPZ člen 150, 150/1.. ZDavP-2 člen 111, 113, 145, 145/2, 145/2-9.. ZIZ člen 3, 243.. ZUS-1 člen 32, 32/1.
davčni dolg - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - delno poplačilo dolga - nedeljivost hipoteke
Plačilo, ki je bilo (v okviru davčne izvršbe) opravljeno po izdaji sklepa o zavarovanju, izhajajoč iz načela nedeljivosti hipoteke (prvi odstavek 150. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ) ni razlog za prenehanje zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
Prav tako na utemeljenost zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo, da vrednost nepremičnine bistveno presega višino preostanka terjatve.
Na dopustnost dovolitve zavarovanja v predmetni zadevi tudi ne vpliva dejstvo, da je bilo v davčnem postopku predhodno dovoljeno zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti s predznambo hipoteke na dolžniku do 1/2 lastnem deležu na nepremičnini z ID znakom del stavbe 1.
Niti 113. člen ZDavP-2 niti 243. člen ZIZ dovolitve zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne pogojujeta z obstojem nevarnosti, da bo izpolnitev onemogočena ali bistveno otežena. Zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini je pogojeno le z obstojem izvršilnega naslova, iz katerega izhaja obstoj terjatve, katere zavarovanje se predlaga.