Tudi v primeru, ko ne potrebuje posebnega gradbenega dovoljenja za zatrjevana dela na hiši, bi morala toženka pred pričetkom prenove pridobiti soglasje tožnikov, ne pa prestaviti kontejnerje na parcelo, ki je v lasti tretje osebe.
maksimalna hipoteka - izbris starega in vpis novega imetnika - prenos pravnega razmerja - pogodba o prenosu terjatev
Pritožba ima prav, ko navaja, da bi sodišče pri izpodbijani odločitvi moralo uporabiti določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP. Razlaga kot jo ponuja sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotna. O tem se je pritožbeno sodišče že izreklo (primerjaj odločbi: Cdn 436/2014 in CDn 443/2014).
Toženkine privolitve v subjektivno spremembo sodišče ne more nadomestiti, lahko pa v primeru objektivne spremembe, če toženec spremembi nasprotuje, spremembo dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Predpostavka za odločanje o podrejenem toženem zahtevku je po 3. odstavku 182. in 1. odstavku 192. člena ZPP pravnomočna zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
napotitev na pravdo – spor med dediči – nujni dedič – uveljavljanje nujnega deleža
Pritožnik je zakoniti dedič po pokojnem zapustnikovemu sinu na podlagi vstopne pravice. V konkretnem primeru ima pravico do nujnega deleža, ker gre za oporočno dedovanje. Pritožnik bo lahko napoten na pravdo samo v primeru, če bo podal izjavo, da uveljavlja nujni delež, saj ima samo v takem primeru položaj stranke.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060924
ZZZDR člen 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe – delež na skupnem premoženju – nova stvar – nasprotna tožba – delitev skupnega premoženja v pravdi – posebne okoliščine
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo v skupno premoženje. V tem primeru v skupno premoženje spada vrednost skupnih vlaganj v posebno premoženje zakonca, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze. Če pa so bila dela in sredstva izvedena v času veljavnosti ZTLR in so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar, potem je tožnica na tej nepremičnini pridobila lastninsko pravico, torej nepremičnina spada v skupno premoženje. Zakonec, torej toženec, čigar nepremičnina je z vložki skupnih sredstev spremenila svojo identiteto pa ima zato pravico do večjega deleža na skupnem premoženju, kar pa je potrebno uveljavljati z nasprotno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082047
SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. OZ člen 197. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1.
dejanska etažna lastnina – stroški upravljanja – stroški obratovanja – upravnik – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – neupravičena pridobitev – verzija – izvedba naroka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Gre za tako imenovano dejansko etažno lastnino, ki ustreza pojmu etažne lastnine, kot je ta opredeljen v 105. členu SPZ. Gre torej za primer, ko stavba in njeni posamezni deli niso evidentirani v nepremičninskih evidencah, posamezni deli pa so v posesti posameznih lastnikov oziroma so samostojni predmet prenosov lastninske pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064874
OZ člen 378, 378/2. ZMZPP člen 4. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 28. ZPP člen 161.
prometna nesreča v Republiki Avstriji – razmerje z mednarodnim elementom – lex loci actus – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – sosporniki – metoda izračuna stroškov
Haaška konvencija (Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče) ima pri uporabi prednost pred ZMZPP, saj slednji v 4. členu določa, da se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Ovire za uporabo Haaške konvencije ne predstavlja niti Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. 7. 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), saj je v 28. členu te uredbe določeno, da ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki določajo kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti.
ZPP nima posebnih pravil o tem, kako naj ravna sodišče v primeru, kadar stranka propade v razmerju do enega sospornika, medtem ko proti drugemu delno ali v celoti uspe. Za take primere je v sodni praksi pogosto uporabljena metoda, ki se je je poslužilo tudi sodišče prve stopnje in ima podlago v prvem odstavku 161. člena ZPP.
Če sodišče odloči, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, mora postopek prekiniti. V tem primeru je prekinitev obligatorna, a odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je v dispoziciji sodišča, ne strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081513
OZ člen 925, 926, 926/1, 926/5, 937, 937/1, 937/2, 937/3. ZOR člen 913.
avtomobilsko zavarovanje – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe – kdaj je pogodba sklenjena – zavarovalna polica – doba kritja – bistvena sestavina zavarovalne pogodbe – splošni ali posebni pogoji – kolizija določb police in pogojev – dolžnost plačevanja premije – zapadlost premije – posledice, če premija ni plačana – odloženo plačilo premije – obvestilo o zapadlosti premije
Ker je na zavarovalni polici določen pričetek zavarovalnega kritja in plačilo po izdaji fakture, gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Kljub temu, da je tožena stranka v pogojih zapisala, da se šteje, da je zavarovanje sklenjeno s plačilom premije ob sklenitvi in se tedaj rok po računu šteje za dan sklenitve, to v konkretnem primeru ne more veljati. Ko gre za razliko med polico in pogoji, velja to, kar je napisano na polici. Kasnejši postopek zavarovalnice pa je tudi z opominjevalnim postopkom omogočil tožeči stranki, da plača premijo.
OZ za razlago pogodb predpisuje obvezna razlagalna pravila. Šele če sodišče niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage ne more enopomensko opredeliti pomena spornih pogodbenih določil, uporabi določbo 83. člena OZ o nejasnih pogodbenih določilih.
kupoprodajna pogodba – plačilo kupnine – razdor pogodbe po samem zakonu – poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja stanovanj in izvajanja del na nepremičnini – ravnanje v skladu s pooblastilom – onemogočanje uporabe nepremičnine – ravnanje tretjega
Toženka je prodajala stanovanja kupcem v soglasju s pravnim prednikom tožnika oziroma skladno z njegovim pooblastilom, danim še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, zato ni ravnala protipravno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080656
ZPP člen 8, 154, 154/3, 243. OZ člen 2, 239, 239/1, 240, 619, 625, 625/3, 626, 626/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - pomanjkljivosti izdelka - rezultat - opustitev pojasnilne obveznosti - stvarna napaka - razbremenitev odgovornosti za škodo - standard profesionalne skrbnosti - tipična vedenja določene stroke ali poklica - izvedenec - dolžnost izplačati plačilo - izvršitev in izročitev dela po delih - obrestni zahtevek - pravdni stroški - uspeh v postopku - načelo proste dokazne ocene
Dogovor (pogodba) ni edini relevantni kriterij za presojo, ali je podjemnik naročilo izpolnil pravilno. Kadar pogodbenika ne uredita vseh značilnosti posla s pogodbo, mora podjemnik posel opraviti tako, da ima ta običajne lastnosti. Merilo za presojo pravilnosti podjemnikovega ravnanja pa so v vsakem primeru tudi pravila stroke. Nerelevantno je zato pritožbeno sklicevanje na dogovorjene obveznosti oziroma s strani tožene stranke naročene projektne rešitve. Bistveno je, ali bi tožeča stranka morala toženo stranko opozoriti, da je naročilo projektne dokumentacije brez zaklonišč pomanjkljivo.
Škoda zaradi opustitve pojasnilne obveznosti se kaže v opravljenem poslu, ki nima ustreznih lastnosti oziroma značilnosti; posel je torej obremenjen s stvarnimi napakami. Podjemnikova izpolnitev s stvarno napako predstavlja kršitev pogodbene obveznosti.
Projektant je dolžan investitorja opozoriti na pomanjkljivosti njegovega naročila, ki so posledica neupoštevanja podatkov iz lokacijske informacije.
Eden izmed pogojev za odmero stroškov po tretjem odstavku 154. člena je, da stranka ne uspe s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Ta pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka ni uspela s približno 30 % svojega zahtevka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083260
ZIZ člen 270, 270/2, 270/2-3, 270/3. OZ člen 255, 255/2. ZD člen 135. ZPP člen 337.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved razpolaganja z nepremičnino – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – pavšalne navedbe
Po ustaljeni sodni praksi se šteje vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodljiv ter ni moč šteti, da je prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatna škoda za njenega lastnika. Zato zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke ne zadošča za zaključek verjetnega izkaza, da tožena stranka z izdano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode oziroma bo ta neznatna v primerjavi s tožnikovo.
ničnost – izpodbojnost – prekluzivni rok – čezmerno prikrajšanje – napake volje – poravnava – delna ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – pogodba o poravnavi
S trditvami o čezmernem prikrajšanju (118. člen OZ), enako pa velja tudi za ostale trditve, ki se nanašajo na napake volje (grožnja – 45. člen OZ, bistvena zmota – 46. člen OZ), ni mogoče utemeljevati zahtevka na ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ampak kvečjemu zahtevek za njeno razveljavitev. Pogodba, ki jo obremenjujejo takšne napake, je namreč (le) izpodbojna in ne nična (primerjaj 99. in 2. odstavek 118. člena OZ).
Sodišče sicer pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da zato lahko ugotavlja dejstva, ki jih nobena od pravdnih strank ni navajala.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.
določitev preživnine – potrebe otroka starega 2 leti – dolžnost preživljanja – oficialno načelo – nizki dohodki starša
Starši so dolžni poskrbeti za preživljanje svojih otrok in njihovim potrebam dati prednost.
Splošnih načel o pravdnih stroških v zakonskih pravdah in pravdah iz razmerij med starši in otroki ni mogoče uporabiti, ker v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravila o zbiranju procesnega gradiva. Oficialno načelo pa narekuje tudi odločanje prek in brez zahtevka.
stroški kazenskega postopka – rok za podajo predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Rok za podajo predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka se šteje od dne, ki ga določi sodišče, pri tem pa mora zavezanec za plačilo biti seznanjen s številko računa, na katerega mora nakazati sredstva, in imenom sodišča.
obveznost plačila - plačilo za delo - pravnomočna sodba - klavzula pravnomočnosti - izvršitev pravnomočne sodbe
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka (delodajalec) toženi stranki (delavki) za čas, ko je bila ta upravičena do starševskega nadomestila, ni bila dolžna izplačati plače, ker je odpadel pravni temelj na podlagi delovnega razmerja. Pravna podlaga, na podlagi katere je bila tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati plačo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, je bila sodba, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je s tem, ko je tožena stranka pridobila pravico do starševskega nadomestila, odpadel pravni temelj za plačilo nadomestila plače. Po izvršenem plačilu bi tožeča stranka lahko vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe, če iz upravičenih razlogov ni mogla tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navajati, da tožena stranka v določenem obdobju ni bila upravičena do plačila plače zaradi prejemanja starševskega nadomestila. V kolikor bi s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe uspela, bi nato lahko zoper sodbo vložila pritožbo. Šele takrat bi lahko uveljavljala vračilo plačila nadomestila plač, ki ga je opravila brez pravne podlage, če bi bila kasneje sodba razveljavljena. Zato tožbeni zahtevek na vračilo plačanih nadomestil plač ni utemeljen.