ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - likvidnost - premoženjsko stanje - unovčenje premoženja - trditveno breme glede nemožnosti unovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni izkazala, da neunovčljivega premoženja nima, oziroma da premoženja ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti, saj je ob presoji taksnega predloga treba upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
obnova postopka – izredno pravno sredstvo – zavrženje predloga za obnovo postopka – predlog, ki ga vloži stranka sama – laična vloga –opravljen pravniški državni izpit
Drugotožnica ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno zavrglo. Poziv na popravo vloge po 108. členu ZPP ni bil potreben, ker njeni vlogi nič ne manjka, le dovoljena ni.
Zaradi nedopustnega ravnanja stranke ni nedopusten (zoper prisilne predpise in moralo) tudi posel sam. Vsebina pogodbene ureditve je namreč tista, ki mora biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim načelom, če naj bo posel ničen.
policijska intervencija – nevarna dejavnost – delovna naloga policista – nadpovprečno močna oseba neobvladljiva zaradi alkoholiziranosti – vmesna sodba
Zmotna je pritožbena trditev, da policijska intervencija ne more predstavljati izrednega (neobičajnega) dogodka, češ da naj bi šlo „zgolj“ za običajno delovno nalogo policista. Intervencija seveda sodi med delovne naloge policista, a pritožba spregleda, da so policisti dolžni intervenirati tudi v situacijah, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov za njih (kot je bilo to v konkretnem primeru) predstavljajo povečano škodno nevarnost. In to navkljub njihovi izurjenosti, izkušnjam in ustrezni opremljenosti. Vse navedene lastnosti zadostujejo za situacije, ki so običajne. Ne morejo pa biti policisti vnaprej izurjeni (pripravljeni oziroma opremljeni) za neobičajne (nepredvidljive) situacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069740
ZPP člen 100, 154, 154/2, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
smrt stranke med postopkom – pooblaščenci – prenehanje pooblastila – zakonska zveza – obstoj življenjske in ekonomske skupnosti – posebno premoženje – skupno premoženje – domneva o enakih deležih zakoncev – uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor nadpolovičnega deleža
Za nastajanje skupnega premoženja ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti.
Na tožencu je breme, da mora določno (z odstotki oziroma v ulomku) zatrjevati višji delež na skupnem premoženju.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
Oprostitev (popolna ali delna) je dopustna samo v izjemnih primerih, ko stranka brez svoje krivde plačila takse ne zmore in bi zato lahko ostala brez sodnega varstva.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2, 308, 308/2, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1. ZPP člen 154, 154/1, 157, 188.
stečajni postopek - avtomatična prijava terjatve in ločitvene pravice - prijava hipoteke - prijava terjatve, zavarovane s hipoteko - že plačana terjatev - nepotrebna hipoteka - materialno prenehanje hipoteke - izjava o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice - izdaja in objava sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic - povod za tožbo - stroški postopka
Določba 298a. člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijavljati v stečajnem postopku, saj avtomatično veljata za prijavljeni. Korelat te ugodnosti je njihova dolžnost, da takrat, ko je terjatev že bila plačana in je s tem podan izbrisni razlog hipoteke iz prve alineje drugega odstavka 154. člena SPZ (t. i. materialno prenehanje hipoteke), podajo izjavo o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice. To pa morajo storiti še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, sicer stečajnemu upravitelju začne teči rok enomesečni za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP. Takšnega umika prijave tožena stranka ni podala. Ker tožena stranka prijave terjatve ni umaknila, je dala povod za tožbo v smislu 157. člena ZPP.
pristop k dolgu – zmota o identiteti – volja stranke – naročnik – neposredni zahtevek – podizvajalec – projektna družba – pooblaščenec po zaposlitvi
Čeprav je bil podizvajalec v zmoti, kdo je naročnik po 631. členu OZ, je glede na konkretne okoliščine primera treba šteti, da so pravni učinki iz 631. člena OZ nastopili pri naročniku.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - požig - odškodninska odgovornost države - ogled kraja kaznivega dejanja - omejitev gibanja na kraju kaznivega dejanja
Za odškodninsko odgovornost je pravno pomemben tisti vzrok, ki ga kršena norma glede na svoj namen šteje za vzrok. Sojenje v razumnem roku ni predpisano zaradi preprečitve kaznivih dejanj na predmetih spora.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - dokazna ocena - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv predhodne poškodbe na obseg škode
Dokazni postopek je namenjen temu, da se sodišče zanesljivo prepriča o obstoju relevantnih dejstev. Razumljivo je, da sodišče ni dolžno ponavljati dokazovanja, čeprav se stranka z njegovim izidom morebiti ne strinja. Strankina pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna.
OZ člen 112, 1016, 1016/3, 1019, 1019/3, 1024, 1024/1.
poroštvo – prenehanje poroštva – izpolnitev glavnega dolžnika – ugovori poroka – ugovori glavnega dolžnika – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – stanje ob koncu glavne obravnave – nova dejstva
Toženec, od katerega tožnica v tej pravdi iz naslova poroštva zahteva plačilo zneska 7.873,39 EUR, bi z ugovorom, da je poroštvo prenehalo, ker je glavni dolžnik izpolnil obveznosti, za katere je bilo poroštvo dogovorjeno, lahko uspel le, če bi trdil (in tudi dokazal), da naj bi do plačila prišlo po koncu glavne obravnave. Vendar pa takšnih trditev ni podal oziroma iz njegovih pritožbenih navedb izhaja, da je do plačila prišlo po koncu glavne obravnave.
S tem, ko je sodišče od izvajalca zahtevalo, da pri sestavi predračuna navede vsa predvidljiva potrebna dela za izvedbo posla, od tožnika ni zahtevalo višje mere dobrega strokovnjaka od tiste, ki je določena v 6. členu OZ, zaradi česar očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070952
SPZ člen 70, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZNP člen 4, 126. ZPP člen 337, 337/1.
solastnina – postopek za delitev solastnine – način delitve – fizična delitev – preoblikovanje solastnine v etažno lastnino – posegi v objekt – znatni stroški – dodelitev enemu od solastnikov – izplačilo drugega – pomanjkanje denarnih sredstev – civilna delitev – prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine – predlog za odlog delitve – manjvrednost nepremičnine zaradi preužitka – možnost izjave – zaslišanje udeležencev v nepravdnem postopku – pritožbena novota – odločitev o stroških postopka – plačilo sodne takse za predlog – odlog plačila sodne takse za predlog do pravnomočnosti odločitve
Zatrjevana razloga, kot sta slabe razmere na trgu in obremenjenost nepremičnine s preužitkom, nista prehodnega značaja, zato ne dajeta podlage za odlog delitve solastnine.
upravitelj prisilne poravnave, stečaja in likvidacije – zbornica upraviteljev – obvezno članstvo – pristopna izjava – izstop iz članstva – pravica do združevanja
S spremembami ZFPPIPP-C v letu 2010 je bila ustanovljena zbornica upraviteljev, ki je določila obvezno članstvo upravitelja v njej. Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom v seznam upraviteljev. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za dosedanje člane ni potrebna posebna pristopna izjava, temveč se šteje, da avtomatično postanejo člani po spremenjenem zakonu, s tem da imajo možnost, da jim članstvo preneha z izstopom oziroma izbrisom. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno citiralo določbe in prakso Ustavnega sodišča, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo.
Osebi, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, bi sicer lahko izpovedali o obstoju ustnega dogovora o tristranskem pravnem razmerju, ker nista stranki sporne pisne pogodbe pa ne bi vedele povedati nič v zvezi z njeno vsebino oziroma veljavnostjo. Zato njuno zaslišanje ne bi spremenilo dejstva, da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila in se z njo zavezala za dobavo plovila tožeči stranki. Dejstvu sklenitve pogodbe tožena stranka ni ugovarjala, kot tudi ni podala trditev o njeni morebitni neveljavnosti. Pogodba, ki je veljavno sklenjena, pa nedvomno pogodbeni stranki zavezuje, da jo izpolnita.
Zaradi delnega umika tožbe se vrednost spornega predmeta ni spremenila, zato umik na odločitev o stroških ni imel vpliva.